14. aprila 1818 je Luka Čeč preplezal steno v vhodni dvorani Postojnske jame in odkril njeno notranjost. Naslednje leto so že naredili nove rove in jih usposobili za turistične obiske. Postojnska jama je najdaljša in največja turistična jama v Sloveniji, poleg tega pa je tudi ena najbolj znanih kraških jam na svetu. Raziskanih je 20 kilometrov rovov. Vhodi vanjo so v Postojnski in Otoški jami, Pivki jami, Črni jami in Magdalenski jami. Jamo je oblikovala reka Pivka, ki je prevotlila hrbet Postojnskih vrat med Pivško kotlino in Planinskim poljem.
Prvi prebivalci Postojnske jame so bili že lovci v ledeni dobi. V Imenskem rovu so ohranjeni popisi obiskovalcev od 13. stoletja dalje.
Obisk jame se je povečal predvsem po zgraditvi železnice Dunaj – Trst leta 1857. Leta 1872 so v jami položili prve železniške tire, vendar so prve vozičke potiskali vodiči ročno. Leta 1884 so razsvetljavo sveč in bakel nadomestili z elektriko. Leta 1924 je začel voziti vlak na bencinski pogon. Zadnji večji poseg v Postojnsko jamo je bil leta 1964, ko so dogradili krožno progo.
