Leta 2018 je vsak drugi 29-letnik še vedno živel v svoji primarni družini, leta 1991 je bilo takih samo 20 %. Največ mladih je leta 2018 opravljalo storitvene poklice oziroma so delali kot prodajalci. Pri starosti 29 let je bilo zaposlenih 81 % generacije. Zaposleni 29-letniki s terciarno izobrazbo so imeli za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Mednarodni dan mladih 2020

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. V letu 2020 je vodilna tema mednarodnega dneva mladih vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni.

Število mladih se je najbolj zmanjšalo med letoma 2002 in 2011
V začetku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Oseb, starih 29 let, je bilo za 29 % več kot oseb, starih 15 let. Ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih 430.000 (22,5 %), največja relativna razlika med posameznima generacijama pa ni presegla 15 %. Glede na najnovejše projekcije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Število mladih se torej ne bo več tako močno zmanjševalo kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.

Mladi ob osamosvojitvi in danes

Mladi so zelo heterogena skupina, za katero so značilne nekatere prelomnice v življenjskem ciklu oz. si skupne značilnosti deli več generacij mladih. Nekatere tukaj izpostavljamo, in sicer na osnovi primerjave podatkov iz terenskega popisa v 1991 in tistih iz registrskega popisa v 2018. Slednji izkazuje, da je tedaj v Sloveniji bilo le še 312.000 mladih, kar je 15,1 % prebivalstva.

V katerih poklicnih skupinah so mladi najbolj in v katerih najmanj zastopani?

Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Delež mladih, ki so opravljali storitvene poklice oz. delali kot prodajalci, je tudi najbolj presegal delež vseh zaposlenih, ki so opravljali te poklice (za 32 %). Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 %), vojaške poklice (za 15 %), poklice za preprosta dela (za 11 %) ter različne industrijske poklice (za 8 %). Na drugi strani pa sta od povprečja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 % v primerjavi s 5,7 % med vsemi zaposlenimi). Prav večja zastopanost mladih pri političnem odločanju na nacionalni ravni je eden od poudarkov letošnjega mednarodnega dneva mladih.

Na kateri točki v življenju so sedaj tisti, ki so bili v 2011 stari 22 let?

Od generacije, ki je ob popisu 2011 štela 22 let (26.516 oseb), jih je 7 let kasneje v Slovenji živelo še 24.764 oz. nekaj več kot 93 %. Umrlo je 85 prebivalcev, 1.667 se jih je odselilo v tujino. Več kot polovica odseljenih so bili v letu 2011 študenti. V države nekdanje Jugoslavije so se v večji meri odseljevali tisti, ki so bili zaposleni, v države EU (brez Hrvaške) ter v druge države sveta pa študenti. Največ takratnih dvaindvajsetletnikov danes živi v Avstriji, Nemčiji, Švici ter Bosni in Hercegovini (skupaj v teh štirih državah pa polovica vseh odseljenih).

Večina generacije 22-letnikov (58 %) so bili v letu 2011 študenti in prav prehod iz ene izobrazbene ravni v drugo v teh sedmih letih v povezavi s statusom aktivnosti v začetku leta 2018 nam kaže zanimivo sliko mladih na pragu odraslosti. Vsak tretji študent do začetka leta 2018 (še) ni dosegel vsaj višješolske izobrazbe, tudi njihova stopnja brezposelnosti je bila višja (9,7 % v primerjavi z 8,7 % celotne generacije študentov iz leta 2011). Od 8.800 študentov s srednjo izobrazbo v letu 2011 jih je največ pridobilo izobrazbo 1. bolonjske stopnje (76 %), izobrazbo 2. in 3. bolonjske stopnje pa 16 %. 500 študentov, ki so že imeli vsaj višješolsko izobrazbo, pa si jo je še izboljšalo, medtem ko 220 njihovim vrstnikom v tem času to (še) ni uspelo. Doktorat znanosti je v začetku leta 2018 imelo 100 prebivalcev, starih 29 let.

Od začetka leta 2011 do konca leta 2017 se je izboljšala tudi izobrazbena sestava prebivalcev, ki 1. januarja 2011 formalno niso imeli statusa študenta (so pa ga lahko imeli prej ali so si ga pridobili kdaj v vmesnem obdobju). Poleg tega so bili lahko vključeni v formalno izobraževanje ob delu oz. v različne programe za pridobitev izobrazbe, ki jih sofinancira Zavod RS za zaposlovanje. Vsak tretji prebivalec iz te skupine (10.448 oseb) je imel ob koncu opazovanega obdobja boljšo izobrazbo. Največ si jih je pridobilo poklicno izobrazbo ali srednjo splošno/strokovno izobrazbo (po 38 %), sledila je 2. stopnja bolonjske izobrazbe (14 %) ter nato 1. stopnja bolonjske izobrazbe (8 %).

Mladi na pragu odraslosti in njihov dohodkovni položaj

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vključuje obdavčljive in neobdavčene dohodke (iz zaposlitve oz. samozaposlitve, nadomestila za brezposelnost, družinske in socialne prejemke, štipendije, obresti), je v letu 2018 za 29-letne znašala 14.800 EUR, za 34-letne pa 15.700 EUR. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letne precej nižja (9.200 EUR). Zaposlenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 %).

Mediana letnega bruto dohodka na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašala skoraj 16.150 EUR, medtem ko so bili dohodki brezposelnih (mediana 6.400 EUR), študentov (mediana 5.200 EUR) in drugih neaktivnih oseb (mediana 5.800 EUR) veliko nižji.

Poleg statusa aktivnosti je druga osnovna determinanta dohodka izobrazba. Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 EUR, kar je skoraj 8 % več od mediane. Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko izobrazbo in tistimi s srednješolsko izobrazbo je bila relativno majhna (10 %), medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

DELITE