Slovenski škofje na sestanku dogovorili, naj se digitalizirane matične knjige mariborske nadškofije vrnejo na internet. Na spletni strani škofovske konference podrobnosti ni, najdemo le en stavek: “Škofje so sklenili, da bo Nadškofija Maribor na spletu objavila matične knjige, ki vsebujejo podatke, starejše od 100 let.”
Skupaj z graško škofijo iz Avstrije so namreč med leti 2010 in 2013 bili digitalizirali obsežno gradivo, da bi se ohranilo pred poškodbami in zobom časa. Graška škofija je nato vse digitalizirane matice dala na splet, mariborska pa je to storila le za nekaj tednov. Zatem so več let bile digitalizirane matice mariborske, celjske in murskosoboške škofije dosegljive samo na računalnikih v čitalnici Nadškofije Maribor.
Sedaj pa se je na spletnih straneh Nadškofije Maribor pojavilo obvestilo vršilca dolžnosti ravnatelja arhiva Bernarda Geršaka: “V Nadškofijskem arhivu Maribor smo z veseljem vzeli na znanje sporočilo plenarne seje Slovenske škofovske konference, da so škofje potrdili objavo starejših matičnih knjig mariborske škofije na spletu (matične knjige, ki vsebujejo podatke starejše od sto let).
Takoj smo pristopili k izvrševanju tega sklepa, vendar pa bo za izpolnitev potrebno izvesti še nekaj prilagoditev. Predvsem moramo nadgraditi tehnično infrastrukturo in posodobiti podatkovno bazo zbirke digitaliziranih matičnih knjig. Prav tako še nimamo potrjenega dogovora z upravljavcem spletnega portala. Časovni načrt izvedbe tako trenutno še ni pripravljen, ker to ni odvisno samo od nas. Podrobnejše informacije v zvezi z objavo matičnih knjig bomo objavljali na naši spletni strani.”
Neuradno smo izvedeli, da je težava zaradi vpisov v starih knjigah, ki so bili narejeni naknadno. Če se je recimo nekdo rodil leta 1885, mu je župnik ob poroki leta 1920 dopisal datum poroke. Knjiga je torej dostopna, težava pa je podatek, ki je mlajši od 100 let. V Avstriji to ni problem, saj so ktaki vpisi dostopni na internetu. Na zahodu to večinoma ni noben problem, saj zakonodaja za 100 let ščiti samo podatke iz rojstnih knjig, poročni vpisi pa so dostopni že po 50 letih, mrliški pa celo takoj. V Sloveniji pa imamo najbolj strogo zakonodajo, saj so celo mrliške knjige dostopne šele po 100 letih.
Projekt za digitalizacijo štajerskih matičnih knjig je bil financiran večino z državnim in evropskim denarjem, da bi gradivo postalo bolj dostopno. Skupni proračun je znašal 780.000 EUR (Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013). EU je dala 655, Dežela Štajerska 87, Republika Slovenija 26, Škofija Maribor pa 10 tisoč evrov. V opisu projekta ni pisalo, da bodo matice dostopne na internetu, čeprav je to graška škofija to storila takoj. “V okviru tega projekta se ne načrtuje možnost dostopa preko interneta, lahko pa se to omogoči kdaj v prihodnosti,” je pisalo.
Na škofovsko konerenco smo poslali nekaj vprašanj, da bi izvedeli kaj več. Odgovori, ki smo jih prejeli, pa so krajši od samih vprašanj.
Zakaj je SŠK sprejela tako odločitev? Zakaj je sploh digitalizirano gradivo po nekajtedenski objavi bilo umaknjeno s spleta (za razliko od gradiva partnerske škofije v Gradcu)?
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je sprejela sklep o objavi digitalnih matičnih knjig na predlog Sveta za cerkvene arhive (SCA). Že dlje časa so na SŠK prihajali pisni pozivi, da naj SŠK dovoli Nadškofiji Maribor objavo omenjenega gradiva na spletu. Za več informacij se obrnite na Nadškofijski arhiv v Mariboru.
Zanima me še, ali to pomeni, da se bosta tudi druga dva škofijska arhiva postopoma selila na splet? Ali so glede tega sprejeta kaka priporočila ali časovni okvirji?
Predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na (nad) škofijski arhiv v Ljubljani in v Kopru.
Nekateri tuji arhivi imajo članarine – tako skušajo omejiti pretirano rabo starega gradiva in hkrati pridobiti nekaj denarja za restavracijo gradiva. Ali o tem razmišljate tudi pri SŠK?
Sporočamo vam, da se s tem vprašanjem na SŠK ne soočamo. Predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na Nadškofijski arhiv v Mariboru.