Slovenci v Argentini so ohranili tradicijo miklavževanja, kot so jo v Sloveniji poznali v prvi polovici prejšnjega stoletja. Leta 2013 sem na študijskem obisku Argentine prisostvoval na več miklavževanjih, na katere imam zelo lepe spomine.

Miklavževanje med slovenskimi izseljenci ob Srebrni reki je trajalo dva konca tedna. Zaradi začetka poletja, ko se v Južni Ameriki začnejo šolske počitnice, slovenska društva prihod priljubljenega svetnika združujejo z zaključkom šole.

Devet kulturnih domov

Devet slovenskih domov V Buenos Aires je sv. Nikolaj prva darila prinesel v slovenski dom na Pristavo v predmestju prestolnice. Sledili so obiski drugih domov, ki jih je v Buenos Airesu 7, pa še v Barilochah in Mendozi. Starši, ki so že vsi rojeni v Argentini, ob sobotah vozijo svoje otroke v slovensko osnovno in srednjo šolo.

Ubrano petje, podelitev spričeval in pohval in dramske uprizoritve potekajo dosledno v slovenščini. Na to so izseljenci posebej ponosni, saj mnogi starši s svojimi otroki vedno govorijo samo slovensko. Vse do četrte generacije, kar je svetovni fenomen, ki si je prislužil ime “slovenski argentinski čudež”. Velikokrat se zgodi, da otroci do vstopa v šolo špansko ne znajo niti besedice. A izkušnje kažejo, da Slovenci svoje vrstnike v španščini dohitijo že v nekaj mesecih, pozneje pa celo prehitijo.

Parkeljni

Vrhunec šolske proslave je prihod sv. Miklavža, ki ga spremljajo angeli in parkeljni. Slednji so oblečeni v kostume, da jih otroci ne prepoznajo in učinkujejo strah vzbujajoče, tako kot je to bilo v Sloveniji pred desetletji. Manjši otroci se jih zelo bojijo in se skrivajo pri mamah. Ko jih sv. Miklavž pokliče na oder, pa se pred grozečimi parkeljni branijo s ponavljajočim se križanjem. Na odru pokleknejo pred svetnika in kleče odgovarjajo na vprašanja iz verouka in slovenščine. Mlajši morajo zmoliti Sveti angel, starejši pa recitirati Zdravljico. Ali odgovoriti na vprašanje, kaj je v Ljubljani po sredi – pravilni odgovor ni Ljubljanica, ampak četrtek. Pred izročitvijo darila Miklavž vsakemu otroku posebej pove, kje se mora poboljšati. Starši, ki Miklavžu pomagajo z nasveti, pravijo, da so opozorila zelo učinkovita.

Ubrano petje, podelitev spričeval in pohval in dramske uprizoritve potekajo dosledno v slovenščini. Na to so izseljenci posebej ponosni, saj mnogi starši s svojimi otroki vedno govorijo samo slovensko. Vse do četrte generacije, kar je svetovni fenomen, ki si je prislužil ime “slovenski argentinski čudež”. Velikokrat se zgodi, da otroci do vstopa v šolo špansko ne znajo niti besedice. A izkušnje kažejo, da Slovenci svoje vrstnike v španščini dohitijo že v nekaj mesecih, pozneje pa celo prehitijo.

Polstoletna tradicija

“Miklavževanje ohranjamo že desetletja. Spominjam se, kako smo čakali sv. Miklavža tudi v begunskem taborišču v Italiji takoj po koncu druge svetovne vojne,” pripoveduje Alenka Prijatelj iz Buenos Airesa. Praznovanj pa se spominja na poseben način, saj je kot učiteljica desetletja prostovoljno poučevala v slovenski šoli in velikokrat sedela za odrom, saj je pripravljala otroke za nastope. Prostovoljno poučevanje je značilnost slovenske skupnosti v Argentini: več kot pol stoletja učiteljice in učitelji vsako soboto poučujejo svoje otroke in mladino brez vsakega plačila.

Na zaključnih prireditvah, ki se vrstijo dva konca tedna, se tako – posebej med otroki maturantov ali osmošolcev – utrne tudi kakšna solza.

Prisrčna igrica z angelci v domu Pristava leta 2013.
Napeto pričakovanje Miklavža, otroci beže pred parkeljni.
Otrok pred Miklavžem poklekne.

DELITE