Stanislava Radunović se je rodila v trboveljski družini Cestnik. V prvem delu oddaje nam je predstavila življenje v sedemčlanski družini ob očetu rudarju in mami gospodinji. Oba dela oddaje sta bila posneta v prijetnem okolju na vrtu ob hiši, od koder je lep pogled na nekoč v marsičem drugačno rudarsko in industrijsko mesto Trbovlje. Ponosno se spominja, kako je njen oče gradil hišo in kako so mu pri tem pomagali otroci. Marsikaj zanimivega je povedala tudi o otroških igrah, o skrbi za živali, ki so bile vedno del njene družine.

Bolj kot ne se je takrat vse dogajalo zunaj, kar je v marsičem drugačno od današnjih časov. Med lepimi spomini ji ostaja tudi miklavževanje, ki je bilo v njenih otroških letih bolj uveljavljeno kot novoletne obdaritve dedka Mraza. Zanimiva je tudi njena šolska pot. Že zgodaj se je namreč odločila, da bo njeno življenje povezano z otroki. Zato ne čudi, da se je vpisala v celjsko pedagoško gimnazijo.

A ljubezen do postavnega Lazarja Radunovića, ki ga je spoznala na jadranski obali, jo je peljala v Beograd, kjer je dokončala študij, si ustvarila družino in dolga desetletja kot učiteljica poučevala otroke. V prvem delu pogovora je spregovorila tudi o tem, kako so jo sprejeli Beograjčani in tudi, kako se je v tem takrat največjem jugoslovanskem mestu znašla in uredila življenje.

V drugem delu je predstavila svoje življenje, kako je dokončala študij, si našla delo učiteljice in Lazarju povila edino hčerko Tatjano. Pravi, da nikoli ni čutila kakšne nacionalne napetosti, tudi v času razpadanja Jugoslavije, ji nihče ni očital slovenskih korenin. Povedala nam je, kakšni občutki so jo prevevali v času slovenskega plebiscita o samostojni Sloveniji. „Preveva te občutek, da ne veš kam sodiš,“ pove. Bala se je vojne in vseh sprememb, ki jih je le-ta prinesla. Povedala je tudi, kako je njen brat Andrej z modrostjo in pregovarjanji v času vojne za Slovenijo rešil mnoga življenja. Po tem dogodku je kot častnik JLA vstopil v slovensko vojsko.

Zanimiva in avanturistična so bila tudi njena vojna potovanje iz Beograda, prek Madžarske v Slovenijo. Povedala je tudi, kako je zase in za hčerko uredila slovensko državljanstvo. Le- to imata tudi njena vnuka. V zadnjem delu oddaje je predstavila tudi kaj se je v Beogradu dogajalo v času, ko se je vojna na ozemlju bivše Jugoslavije končala z bombandiranjem nekaterih mest v Srbiji. V tistem času je bila sama že ostra nasprotnica režima Slobodana Miloševića. V Zoranu Đinđiću je videla svetlo prihodnost za povojno Srbijo, žal je umrl v atentatu. To je kasneje posledično na oblast pripeljalo Aleksandra Vučića, o katerem ima slabo mnenje. „V Beogradu mi niso nikoli rekli, kaj se greste Slovenci, medtem, ko so mi v Sloveniji pogosto rekli Miloševićka, kar me je bolelo. Saj sem zelo aktivno podpirala zlom njegovega režima.“

Ob koncu pogovora je spregovorila še o tem, kako se je po dolgih letih vrnila v Slovenijo, kjer si je našla delo učiteljice, ki jo je opravljala do upokojitve. Pustila je tudi globok pečat v zasavskih lokalnim medijev. Delala je za lokalni časopis Zasavc, dolga leta za ETV, v zadnjem letu pa piše za spletni portal Zon.

Povezava do oddaje Sledi korakov:

Avtor oddaje: Igor Gošte

Foto: Matjaž Lavrič

DELITE