Slovenija je zelo bogata po raznih znamenjih, cerkvicah, kapelicah, križih, ki jih lahko opazimo po naših dolinah, planinah, rekah, gozdovih, poljskih poteh, križiščih poti in drugod. Napravljena so iz kamna, železa, lesa, poslikana na fasade hiš, vinskih hramov, vzidana v niše, okna ali vhode v stavbe. Vsa ta znamenja imajo za seboj zgodbe, žalostne in vesele in so del naše lokalne in slovenske kulture ter naše vernosti. Ko se vozimo ali hodimo mimo takih in podobnih znamenj, se njihovih zgodovinskih pričevanj le malokdaj spomnimo ali zavedamo.
Možetovi
Med Vipavo in Ajdovščino lahko vidimo tako znamenje, ki ga poznamo pod domačim imenom »Kapelica pod Zemonom.« Znani Vipavski fotograf gospod Ivan Može je to kapelico fotografiral davnega leta 1928 na pragu težkih časov, ki so prinesli leto 1929 veliko pomanjkanje in hudo zimo. Na fotografiji stoji ob kapelici njegova žena Ana Može, ki smo jo domačini poznali kot «Gospo Možetovo«. Družina Možetovih je stanovala v Vipavi na sedanjem Trgu Pavla Rušta št. 1. Oddajali so stanovanja in imeli trgovino s tekstilom. Gospod Ivan Može ima v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici bogato zakladnico svojih posnetkov stare Vipave, njene okolice in takrat živečih Vipavcev. Lahko smo mu hvaležni tudi za ta star posnetek kapelice Pod Zemonom, ki nosi v sebi tudi svojo zgodbo.
Nesreča leta 1900 se je srečno iztekla
V prispevku »Kapelice in znamenja v našem okolju«, ki je bil objavljen v Vipavskem glasu (53-2000), je Vladimir Anželj zapisal, da je to znamenje posvečeno Materi Božji in stoji ob glavni cesti Ajdovščina-Vipava, gledano iz Vipave malo pred odcepom za Zemono. Sodi med znamenja z nišo. V niši je slika Matere Božje. Znamenje je bilo postavljeno leta 1900 na zemljišču gospoda Mesesnela, kleparja iz Vipave. Ta je bil lastnik hiše v kateri je sedaj vipavsko župnišče. Blagoslovljeno je bilo 28.10 190O, kakor je razvidno iz oznanilne knjige. Po ustnem izročilu naj bi se tu zgodila nesreča. Ker pa ta nesreča ni bila smrtna, so v zahvalo postavili to kapelico, ki jo je leta 1997 obnovila družina Vrčon iz Vipave. Sliko Matere Božje je restavriral slikar domačin Lucijan Bratuš. Po ljudskem izročilu je ta kapelica tudi nekakšen vremenski mejnik ali napovednik vremena, ki nam sporoča, da ob nevihtah lahko dežuje do kapelice z ajdovske strani ali pa od te kapelice naprej proti vipavski strani.