Adolf Bratina, Dolfk Badgjelov od Stomažev je preživel izgon v nemško delovno taborišče. Po vojni se je domov vrnil z Bavarske peš. Skupaj z očetom pokojnega duhovnika in urednika dr. Draga Klemenčiča, ravno tako Stomažana.

Bratina, rojen v zaselku Bratini 12. februarja 1905, je odslužil obvezni vojaški rok v italijanski vojski v času, ko je bila Primorska pod italijansko okupacijo.

Zajet je bil 27. decembra 1943 pri Stomažih nad Ajdovščino. Nemški vojaki so ga odpeljali v Koenigsberg, današnji Kaliningrad. Po 40 dneh so ga z vlakom odpeljali v glavno taborišče v nemški Dachau. Dobil je številko 02913/43. Premestili so ga v taborišče Raimersfeld in slednjič v Bad Reichenhall. Tu je delal kot zidar v zakloniščih in na kmetiji do 25. aprila 1945.

Domov je prišel z jetiko, ki pa jo je prebolel. Po vojni se je poročil in priženil k Badgjelevim. Z ženo Olgo sta imela pet otrok. Zaradi demokratičnih in krščanskih vrednot je družina trpela pod komunističnimi pritiski. Ker je šel na papežev pogreb (1963) in se je vrnil brez dokumentov, so ga zaprli v koprski zapor. To mu je dokončno uničilo zdravje.

Ne glede na težko življenje pod vsemi tremi totalitarnimi režimi je bil veder človek. Vedno dobre volje, veliko v hribih, veliko na poti. Umrl je doma 3. avgusta 1988. Živi so njegovi trije otroci, pet vnukov in 13 pravnukov. Rodu Bratinov dokumentirano sledimo do Adolfovega 6krat-pradeda Luka Bratine, rojenega pri Stomažih okoli leta 1610.