Polet z migom za vsakogar

 Polet z migom za vsakogar

Park vojaške zgodovine Pivka je bogatejši za simulator letenja z letalom MiG-21.

MiG-21 je eno izmed najbolj razširjenih lovsko-prestrezniških vojaških letal. Izdelanih je bilo več kot 15.000 primerkov v 15 izpeljankah. Sam razvoj letala se je pričel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga predstavili leto pozneje, sovjetsko vojaško letalstvo pa ga je dobilo v operativno uporabo leta 1959. Poleg Sovjetske zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. V sestavi vojaškega jugoslovanskega letalstva je bilo skupno 261 letal MiG-21 v desetih različicah.

Letalo Supermarine Spitfire

Spitfire je eno najbolj znanih, najlepših in slavnih letal vseh časov, v zgodovino pa se je zapisal kot zmagovalec bitke za Britanijo. Lovsko letalo Supermarine Spitfire F.IX s serijsko oznako MJ116, katerega Merlinov motor in razbitine hranimo v Parku vojaške zgodovine neposredno ob simulatorju, je bilo izdelano v tovarni Vickers Aircraft v osrednji Angliji. Bilo je del 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva. 18. septembra 1944 je skupina te eskadrilje izvedla napad na nemško vojaško infrastrukturo v okolici Ljubljane, pri čemer je bilo letalo zadeto iz nemške strani in strmoglavilo na barjansko zemljišče ob Ižanski cesti. Pilotiral ga je Peter J. Clark, ki je iz letala s padalom uspešno odskočil. Izkopavanje ostankov, ki je potekalo med 19. in 27. avgustom 2019, je izvedla ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Skupno je bilo evidentiranih več kot 150 ostankov letala.

Oba simulatorja je razvilo podjetje AFormX (http://www.aformx.si/). Pri simulatorju MiG-21 obiskovalec sedi v original sedežu in upravlja s pravimi inštrumenti letala MiG-21bis, pri novem simulatorju Spitfire IX pa obiskovalec vstopi v repliko kabine letala kjer upravlja s krmili. Simulatorja pri svojem delovanju uporabljata tehnologijo virtualne resničnosti, ki omogoči uporabniku 360-stopinjski pregled nad kabino in okolico. Pilot lahko pogleda skozi okna na obeh straneh, pri čemer slika na VR-očalih sledi premikom glave. S pogledom lahko preveri gibanje krmil v kabini, se skloni bliže instrumentom, da razloči kazalce in številke, s pogledom čez ramo preveri, če so krila še na mestu, ali pa med preletom opazuje okolico.

Deli z ostalimi

Urednistvo

Sorodni članki