Današnji dan nas vedno znova opominja na krvave dogodke v Posočju pred dobrim stoletjem. Ko je že kazalo, da branilcem na soški fronti pojemajo človeški in materialni viri, so 24. oktobra 1917 v novo 14. armado združene avstro-ogrske in nemške čete izvedle prodor. To so omogočile sveže sile, kajti na to območje je prispelo kar petnajst novih divizij.

Bliskovita vojna

Omenjena ofenziva se je v zgodovino zapisala kot »čudež pri Kobaridu«, kajti načrtovalci ofenzive niso pričakovali, da bo tako zelo uspešna. Italijane jim je do začetka novembra 1917 uspelo potisniti do reke Piave, približno 90 km proti zahodu. Zadnja, 12. soška bitka, je bila hkrati prva ofenziva avstro-ogrske vojske na soški fronti in prva, v kateri je sodelovala z nemško vojsko. Priprave zanjo so začeli že med zadnjo italijansko ofenzivo na soški fronti.
Z vojaškega stališča je bila ta ofenziva res nekaj izrednega. Prodor pri Kobaridu velja za prvo uspešno bliskovito vojaško operacijo v zgodovini vojskovanja – blitzkrieg, ki se je posvem uveljavil med drugo svetovno vojno. Temelji pa na uporabi topništva, ob hitrem napredovanju pehote z namenom preboja nasprotnikove obrambne črte.

Karfreit, Caporetto

Ulice z nemškim imenom Karfreit še danes najdemo po Avstriji, tudi v Celovcu. Na drugi strani pa vidimo silni italijanski poraz, ki je prišel celo v italijansko izrazoslovje. Danes v italijanščini “doživeti Kobarid” ali Caporetto (italijansko ime za Kobarid), pomeni doživeti svoj življenjski poraz, katastrofo velikih razsežnosti. Za italijansko vojsko je namreč prodor pri Kobaridu res pomenil pravo katastrofo, prišlo je do razpada vojaškega reda. Nihče ni računal, da bodo Italijani tako hitro začeli bežati.
Med temi boji je na italijanski strani padlo več kot 12.000 vojakov, več kot 250.000 Italijanov je bilo zajetih. Tudi na strani zmagovalcev so bile velike izgube, saj je padlo okrog 10.000 vojakov.

Meja na Piavi

Ofenziva se je nadaljevala do sredine novembra 1917, ko se je ustalila na reki Piavi, tik pred Benetkami, tudi po zaslugi britanskih in francoskih zaveznikov, ki so Italijanom prihiteli na pomoč. Avstro-ogrski poskusi nadaljnjega napredovanja, zlasti junijska ofenziva 1918, se niso obnesli. Tako se je frontna črta na Piavi ustalila praktično do konca prve svetovne vojne jeseni 1918.
S prodorom pri Kobaridu se je na zahodni rob slovenskega narodnega ozemlja jeseni 1917 končno vrnil mir. Po 888 dneh je bilo konec bojev na soški fronti.

DELITE