Ivan Rudolf, obletnica rojstva pomembnega Vipavca

 Ivan Rudolf, obletnica rojstva pomembnega Vipavca

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa (1898–1962). Ivan Rudolf je bil eden osrednjih primorskih liberalnih narodnjakov, ki je svoje življenje med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko posvetil protifašističnemu in protinacističnemu delovanju med obema svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je pod okriljem Jugoslovanskega odbora iz Italije in s podporo Britancev zbral okoli 4.500 ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev, in med njimi elito slovenskih padalcev misij britanskih tajnih služb.

Zbornik

Prispevki v zborniku so plod raziskovalcev, med njimi eminentnih imen, ki že vrsto let odstirajo tuje in slovenske vire in z raziskavami širijo vedenje o vseh razsežnostih primorskega antifašizma. Med pisci so tudi osebnosti s Tržaškega, ki so Ivana Rudolfa bolj ali manj osebno poznale. In navsezadnje – s prispevkoma o očetu spregovorita hči Neva Rudolf Gaberšček in sin Saša Rudolf. Prav Saša Rudolf je Muzeju novejše zgodovine Slovenije po razstavi Prekomorci leta 2014 podaril izjemno dokumentarno in fotografsko zapuščino svojega očeta. Že dodobra obravnavana v zgodovinopisnih delih je v obsežnem zborniku še zlasti poudarjena.

Avtorji: dr. Gorazd Bajc, dr. Mira Cencič, Rafko Dolhar, ddr. Damir Globočnik, Ivo Jevnikar, dr. Milček Komelj, Ivo Kralj, Marij Maver, Saša Martelanc, Boris Pahor, dr. Jože Pirjevec, Jurij Rosa, Neva Rudolf Gaberšček, Saša Rudolf, ddr. Marija Stanonik, mag. Marko Štepec, Drago Štoka, dr. Blaž Torkar, dr. Jerca Vodušek Starič ter avtorica in urednica Irena Uršič.

Kdo je bil Rudolf

Zdenka Žigon je za portal Primorci.si o Rudolfu napisala: “Ivan Rudolf je bil rojen na Vrabčah vendar se je že v njegovih otroških letih družina preselila v Šentvid (danes Podnanos), kjer je njegov oče, nadučitelj, dobil službo na šoli. Tu je družina tudi odprla gostilno. Ivan Rudolf je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, realko pa v Idriji. Med prvo svetovno vojno so ga zaradi protiavstrijskega govorjenja zaprli, potem pa poslali na rusko fronto. V letih 1918-19 je bil Maistrov borec za severno mejo. Po vojni je začel s študijem na visoki trgovski šoli na Dunaju in nadaljeval na gospodarski in socialno znanstveni fakulteti v Frankfurtu, kjer je tudi diplomiral (1924). Zaposlil se je v goriški podružnici Ljubljanske kreditne banke, ki jo je kasneje prevzela Banca del Lavoro.

Ivan Rudolf

Ves čas je narodno deloval, bil je soustanovitelj glavnega odbora TIGR v Gorici in vodja njegove celice v domačem kraju. Emigriral je v Ljubljano, kjer je začel s časnikarskim delom ter nadaljeval s protifašističnim delovanjem, sodeloval je z različnimi obveščevalnimi službami. V času italijanske zasedbe Ljubljane je zbežal v Beograd, od tam pa v Jeruzalem in Kairo. V službi je bil pri Intelligence Serviceu in užival velik ugled pri Angležih. V drugi svetovni vojni mu gredo zasluge borca in organizatorja slovenskih prekomorcev v Afriki za boj proti fašizmu. Pod britanskem patronatom je do leta 1944 izdajal list Bazovica. Na zahtevo britanskega poveljstva je organiziral posebno obveščevalno službo, ki je urila diverzante in obveščevalce, ki so bili z britanskimi častniki poslani v nemško zaledje kasneje pa tudi v vojaške misije pri NOV Jugoslavije.
Po drugi vojni je živel v Trstu, poučeval je na srednjih šolah in sodeloval na Radiu Trst kot radijski novinar s strokovnimi članki in Lovčevimi zapiski. Bil je velik organizator in rodoljub in iskan govornik na zborovanjih.
V spomin na njegovo delovanje in zasluge sta mu društvo TIGR in krajevna skupnost Podnanos leta 1998 postavila doprsni kip na trgu v Podnanosu.”

Urednistvo

Sorodni članki