Janez Evangelist Krek – veliki slovenski politik

 Janez Evangelist Krek – veliki slovenski politik
Mineva 155 let, kar se je pri sv. Gregorju nad Sodražico rodil dr. Janez Evangelist Krek (1865–1917), ena osrednjih osebnosti med Slovenci v zadnjih letih obstoja avstro-ogrske monarhije. Bil je dolgoletni profesor v ljubljanskem bogoslovju, pomemben politik Katoliške narodne stranke (pozneje imenovane Slovenska ljudska stranka, SLS) ter poslanec v deželnem in državnem zboru.
Pri svojem delu se je kot duhovnik srečeval tudi s problemi kmečkega prebivalstva in drugih socialno zapostavljenih slojev. Krek je s sodelavci začel ustanavljati različne zadruge, predvsem hranilnice in posojilnice. Šlo je za manjša okolja, kjer so se ljudje med sabo dobro poznali in vedeli, komu lahko zaupajo. Pobudniki so bili v glavnem domači duhovniki. Krekovo krščansko-socialno gibanje je raslo na temelju krščanske vere in socialne pravičnosti. Zadružništvo je postalo glavna ekonomska baza Slovenske ljudske stranke, vodilne sile na kranjskem podeželju. Krekove ideje so seveda segale tudi v druge dežele s slovenskim prebivalstvom znotraj habsburške monarhije.

Krek tudi na Goriškem

Kot zanimivost: Krekove ideje so kmalu dosegle tudi Goriško. V Šempetru pri Gorici je prišlo do razbitja prvega zborovanja t. i. novostrujarjev oz. krščanskih socialcev pri nas. Politična naveza Gregorčič-Gabršček se je dobro zavedala pomena kraja pred vrati Gorice. Gonilna sila Krekovih pristašev na goriškem podeželju je bil tedanji šempetrski kaplan in poznejši dekan Franc Knavs, sicer prišlek iz Kranjske, zaveznika pa je imel v še enem kranjskem prišleku, kaplanu Ivanu Dermastiu v Solkanu. Verjetno je prav kaplan Knavs ponudil prostore v Šempetru za prvo krščansko-socialno zborovanje na Goriškem, napovedano za 28. junij 1896. Iz Ljubljane sta prišla tudi dr. Krek in njegov sodelavec Josip Gostinčar, sposoben organizator na delavskem področju. Toda nasprotnikom je uspelo to zborovanje razbiti. Čez teden dni je o dogodku poročala Soča, tedaj vodilni slovenski časopis na Goriškem, ki jo je izdajal Andrej Gabršček: »… na Goriškem niso ugodna tla za prinešeno kranjsko seme, katero so morali lepo shraniti in nesti domov v Ljubljano.«
Kljub vsemu je že 26. avgusta 1896 v Šempetru prišlo do ustanovitve hranilnice in posojilnice, ki je začela poslovati 1. januarja 1897 med prvimi na Goriškem. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je vodil kaplan Knavs, sicer odbornik hranilnice, je bil prisoten tudi dr. Krek, ki je ponovno prišel z Gostinčarjem.
Šempetrska hranilnica, ki je sprva poslovala kar v kaplaniji, je leta 1910 dobila svoj zadružni dom. Uspešno je zaživela in postala ena najpomembnejših na Goriškem v letih do prve svetovne vojne.
Krekov grob na enem od najbolj uglednih in opaznih delov ljubljanskih Žal. Foto (c): Tino Mamić

Deli z ostalimi

Renato Podbersič

Sorodni članki