Priimek je resda pristno slovenski, točneje gorenjski, ne pa izključno. Pavle Merku je našel priimek zelo zgodaj na Primorskem: Micheu Bernich je živel leta 1602 v Gorenjem Tarbiju (Tribil Superiore). V Benečiji in Vidnu (Vidmu) najdemo priimek zapisan tudi kot Bernich in Bernig. Še danes v Furlaniji živi 28 družin s priimkom Bernich, potomcev beneškoslovenskih Bernikov.
Samostojno se je priimek Bernik pojavil tudi v Rusiji in Belorusiji, kjer živi okoli 600 Bernikov. Na Hrvaškem živi predvsem na severozahodu več kot 50 Bernikov, ki pa so najverjetneje vsi izvorno slovenski. Tako kot 30 Bernikov v Avstriji. Prekomorski Berniki pa verjetno niso vsi slovenski, ampak tudi ruski: v ZDA jih živi 110, v Kanadi 23, v Argentini 34. Poleg naštetih najdemo še dobrih 100 Slovakov s priimkom Bernik, ki se naglasi na zadnjem zlogu. Ali gre za isti priimek ali ne, naj presodi vsak bralec sam.
Več o priimku je v dveh februarski številkah Gorenjskega Glasa, ki ob petkih objavlja rubriko z naslovom Gorenjski priimki.
Rubriko pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman, Škerjanec, Škrjanc, Škerjanc, Škrjanec, Oblak, Čušin, Erjavec, Rjavec, Bernik in Primožič.
Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 1,85 evra.
“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.
Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK
Knjigo, v kateri je na 256 straneh predstavljeno 99 priimkov, pretežno primorskih, lahko naročite pri avtorju za 26 evrov: KLIK.