Na edini točki v Evropi, kjer se stikajo tri največje evropske jezikovne skupine, leži Kanalska dolina. Nekoč skorajda povsem slovenska, danes pa štirijezična, postaja vse bolj priljubljeni cilj turistov – izletnikov, planincev, smučarjev in romarjev.
Kanalska dolina je bila v času Avstroogrske del dežele Koroške. Leta 1918, po koncu prve svetovne vojne jo je zasedla italijanska vojska, leta 1943 nemška, 1945 za nekaj tednov jugoslovanska in angloameriška, leta 1947 pa spet italijanska. Menjava štirih vojska v manj kot 30 letih je samo delen prikaz burne zgodovine, doline, katere prebivalci so danes Slovenci, Nemci, Italijani in Furlani.
Od 6. stoletja
V dolini so se Slovenci naselili že konec šestega stoletja, v naslednjih stoletjih pa so se jim pod 700-letno oblastjo bamberških škofov pridružili Nemci in Furlani, v prejšnjem stoletju pa še Italijani.
Narodnostno strukturo je težko ugotoviti, ugotavlja Rafko Dolhar, avtor dvojezične fotomonografije Kanalska dolina: »Pri ugotavljanju narodne pripadnosti bi se moralo vprašanje glasiti: Katere jezike znate govoriti? Kajti eno je gotovo: Slovenci so trijezični, ker govorijo slovensko, nemško in italijansko (deloma tudi furlansko). Nemci so dvojezični, ker poleg nemščine poznajo tudi italijanščino. Le Italijani ali Furlani so enojezični ali pa dvojezični italijansko-furlanski, odkar furlanščini priznavamo značilnosti jezika. Zelo znan je tudi izrek župnika Piusa Žankarja: »Slovenci ste, pa nočete biti, radi bi bili Nemci, pa ne morete biti, ne marate biti Italijani, pa morate biti.«
Izselitev 1939
S temi okoliščinami je povezana tudi tragedija iz leta 1939, ki je slovenstvu v dolini zadala močan udarec. Hitler in Mussolini sta se dogovorila, da bodo Nemci lahko optirali za Tretji rajh. Med skoraj 6000 Nemci, ki so se preselili v Nemčijo in Avstrijo, je bilo tudi nekaj sto Slovencev.
Po letu 1947 se je slovenščina umaknila iz šol in ostala le še v cerkvah. Slovenski duhovniki so kot nekoč čedermaci ostali edini branik materinščini. Šele v zadnjih letih je dobila nekaj prostora tudi v osnovni šoli.
Deželo, stisnjeno med Karnijskimi alpami na severu in Julijskimi na jugu, v knjigi Kanalska dolina ilustrirajo tudi odlične fotografije Milana Grega iz Grahovega ob Bači. Ustvarjal jih je več let in iste prizore fotografiral v različnih letnih časih, urah in vremenih.
Višarsko slovenstvo
V Žabnicah je bil rojen znani rodoljub in duhovnik Lambert Erlich, ki je na Višarjah govoril o edinem evropskem stičišču treh evropskih skupin narodov: Slovanov, Romanov in Germanov. Tu se je rodila tudi ideja o samostojni državi, konfederaciji, ki bi obsegala vso Slovenijo, Koroško, Istro in Furlanijo. Te Erlichove ideje imenujemo višarsko slovenstvo. Lamberta Erlicha, ki je bil eden ključnih slovenskih pogajalcev za meje po prvi svetovni vojni, so umorili komunisti v Ljubljani leta 1942 in mu naprtili, da je bil – izdajalec.
Višarski dnevi
Rafaelova družba tudi letos vabi mlade na Višarske dneve Letos bodo spoznavali geografijo, zgodovino in kulturno izročilo Beneške Slovenije. Obiskali bodo Nadiške doline in Tersko dolino, si ogledali tamkajšnje etnološke zbirke, spoznavali medije, muzej SMO v Špetru, Kulturno društvo Ivan Trinko ter se srečali s tamkajšnjimi kulturnimi delavci. Število udeležencev je omejeno, prijave pa zbirajo po telefonu 01 438 30 50 ali mailu rafaelova.druzba@siol.net.
Srečanje treh Slovenij
V nedeljo, 2. avgusta 2020, bo tradicionalno 32. romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Program se začne ob 10.30 s predavanjem koroškega Slovenca, duhovnika, dekana, kulturnika in predsednika Krščanske kulturne zveze Janka Krištofa, ob 12. uri bo maša celovškega škofa dr. Jožeta Maretza, sledita pa kulturni program in druženje. Tako mašo kot kulturni program bosta s petjem in glasbo sooblikovala oktet Fantje z vasi in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi.