Tako v EU kot v Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Moški imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar ocenjujejo svoje zdravje z boljšimi ocenami kot ženske.

19. november se kot mednarodni dan moških zaznamuje od leta 1999. Na ta dan se z večjo pozornostjo kot sicer razmišlja o zdravju moških, o izboljšanju odnosov med spoloma, o pomembnosti vloge moških in njihovega prispevka k družbi, v družini, v zakonu ter pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. Letos smo med drugim pogledali, v čem in koliko se moški del prebivalstva Slovenije razlikuje od povprečja v celotni Evropski uniji.

V Sloveniji živi 2.107.000 prebivalcev: 1.058.000 moških in 1.049.000 žensk. V celotni EU je bilo v 2020 na 100 moških povprečno 104,7 ženske, medtem ko je bila Slovenija ena od štirih članic, v katerih je bilo žensk manj kot moških (99,4 ženske na 100 moških). Preostale tri so bile Švedska, Luksemburg in Malta in v teh je bil delež žensk še nižji kot v Sloveniji. Za vse štiri omenjene države je značilna visoka stopnja priseljevanja delavcev, ki so večinoma moški.

Povprečna starost moških v Sloveniji je v prvem polletju 2021 bila 42 let. Njihovo najpogostejše ime je bilo Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka. Kombinacija imena in priimka Janez Novak, ki ga v Sloveniji pogosto uporabljamo kot generično osebno ime, se v Sloveniji med moškimi uvršča po pogostnosti na tretje mesto, za Jožefom Horvatom in Francem Novakom.

90 % delovno aktivnih oseb z izobrazbo s področja IKT v Sloveniji je moških

Med 20–24 let starimi prebivalci Slovenije (moškimi) je v letu 2020 bilo 92 % takih, ki so imeli končano vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, s čimer se je Slovenija uvrstila kar za 10 odstotnih točk nad povprečje EU; pred njo so bile le tri države, Hrvaška, Irska in Grčija.

V večini evropskih držav je med osebami, vključenimi v terciarno (višješolsko in visokošolsko) izobraževanje več žensk kot moških. V Sloveniji je v 2020 delež moških med njimi znašal 42 %, v celotni EU pa 46 %. Delež študentov med študentkami in študenti je bil največji v Nemčiji (52 %), najmanjši pa na Švedskem (40 %). V Sloveniji je bilo v 2020 med 25–34 let starimi moškimi 36 % takih, ki so imeli dokončano najmanj višješolsko izobrazbo, kar je malo več od povprečja v celotni EU (35 %).

V nekaterih poklicih so moški številnejši kot v drugih. Med osnovnošolskim učiteljstvom jih je na primer v Sloveniji le 12 %, med osnovnošolskim strokovnim osebjem 13 %. Močno pa prevladujejo predvsem v tehničnih poklicih. Med delovno aktivnimi osebami z izobrazbo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) jih je bilo v EU v 2020 83 %, v Sloveniji pa kar 90 %. 

Delovno aktivne osebe z izobrazbo s področja IKT v državah članicah EU glede na spol, 2020

Med moškimi z otroki je stopnja delovne aktivnosti višja kot med moškimi brez otrok

Med moškimi v Sloveniji je bilo v 2020 delovno aktivnih 81 % (starih 15–64 let), kar je za odstotno točko več od povprečja v celotni EU (80 %). Tako v EU kot v Sloveniji pa je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Med moškimi z otroki je bil v 2020 delež delovno aktivnih v celotni EU največji med moškimi z dvema otrokoma, samo v Sloveniji pa med moškimi s tremi ali več otroki. 

Stopnja delovne aktivnosti moških glede na število otrok v EU in v Sloveniji, 2020

Delež moških, starih od 18 do 34 let, ki živijo pri starših je od 2009 do 2019 upadel s 76 % na 64 %, v 2020 pa se je spet zvišal, na 68 %. Povprečna starost ženinov ob prvi poroki (34 let) se v Sloveniji še naprej viša, v EU pa se tukaj uvrščamo približno na sredino. V 2019 so bili ženini ob prvi poroki povprečno najstarejši na Švedskem (37 let), povprečno najmlajši pa na Slovaškem (29 let).

Moški imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar ocenjujejo svoje zdravje z boljšimi ocenami kot ženske

Med moškimi v Sloveniji, starimi vsaj 16 let, je bilo v 2020 70 % takih, ki so svoje zdravje ocenili kot »zelo dobro« ali »dobro«, kar je bilo za 5 odstotnih točk več, kot je bilo takih med ženskami, hkrati pa manj kot med moškimi v celotni EU (71 %).

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške je v vseh članicah EU nižja od pričakovane življenjske dobe žensk. V letu 2020 je bila povprečna starost v Sloveniji umrlih moških 75,3 leta. Pričakovana življenjska doba moškega, rojenega v Sloveniji v 2019, pa je bila 78,7 leta, kar je za malenkost več, kot je bilo povprečje za celotno EU (78,5 leta). V 2020 se je pričakovana življenjska doba v večini držav članic znižala. Na grafu vidimo, da se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji lani za moške znižalo za 0,9 leta.

Eden od vzrokov smrti, ki je med moškimi veliko pogostejši kot med ženskami, je samomor. Tako v EU kot v Sloveniji je več kot tri četrtine žrtev samomora moških. Čeprav se je v Sloveniji število samomorov v zadnjih desetih letih znižalo, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev v EU še vedno uvrščamo na drugo mesto, po stopnji samomorov med moškimi pa na četrto mesto, za Litvo, Latvijo in Madžarsko.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.

Vir: Nejc Kebe, Statistični urad Republika Slovenija