Okoli leta 1900 je vladalo pri nas veliko rivalstvo za prevlado med Nemci in Slovenci v gorah. V dogajanja je močno posegel dovški župnik Jakob Aljaž, ki je dal 7. avgusta leta 1895 na vrhu Triglava postaviti sloviti Aljažev stolp. Župnik Jakob Aljaž z Dovjega je namreč kupil vrh Triglava za en goldinar. Šest korenjakov, mladih, navajenih hoje, je znosilo na vrh Triglava v enem tednu posamezne dele, težke od 15 do 20 kg.

Za tiste, ki še niso bili na vrhu Triglava ali pa tudi ne nameravajo na novodobno ≫slovensko božjo pot≪: Aljažev stolp je železni valj s stožčasto streho, visok približno dva metra. Povejmo še nekaj, morda novega tudi za večkratne obiskovalce najvišje slovenske gore: Znotraj stolpa je Aljaž namestil tri stole, dva samovarja, šest kositrnih kozarcev, dve volneni odeji, barometer in posodo špirita za samovar.

Jakob Aljaž je čez eno leto, 10. avgusta 1896, na Kredarici pod Triglavom, na nadmorski višini 2515 metrov, odprl najvišje ležeči slovenski planinski dom.

V razvoju slovenska planinstva je vloga Jakoba Aljaža izredna. Največ zaslug ima predvsem zlasti v odporu proti poskusom, da bi triglavskim goram nadeli nemški značaj. Bil je pobudnik in graditelj številnih slovenskih planinskih postojank v Triglavskem pogorju, kot so Aljažev stolp na vrhu Triglava, Staničeva koča, Triglavski dom in Aljažev dom v Vratih.

Fotografija: Wikipedija