Medtem, ko so Italijani znani kot ≫makaronarji≪, je pri klenih Slovencih redni gost na mizi krompir. Da je tako že kar nekaj stoletij, potrjuje pisanje Davida Poka, ≫pismenega zamerkovavca≪ v Sv. Lovrencu, ki je v svojem Nauku o pripravi krompirjeve moke 30. maja 1802 takole podučil ljudstvo: Če hočete iz krompirja dobiti moko, morate vzeti ≫lejp, zdrau kromper≪, ga oprati in ≫na enim Ribežno v en škaf čiste vode ribati≪. Potem ga je potrebno dobro premešati, zmečkati skozi sito ter takšnega pustiti ≫dve ali tri vure stati, de se bo kromper prou lejpo vsedel≪. Medtem je tisto, kar je ostalo na situ, potrebno zaviti v cunjo in stisniti, nato pa se ≫ta kromper von uzame, zdrobi inu na sonco pošuši≪ …

Takšnih in podobnih naukov o uporabi in pridelovanju krompirja je v slovenskem prostoru v času napornega in dolgotrajnega uveljavljanja te nove kulturne rastline (konec 18. in začetek 19. stoletja) kar mrgolelo. K uveljavitvi krompirja so svoje prispevale še vojne, razne ujme in slabe letine (predvsem v letih 1814 – 1816), ki so s sabo prinesle velike lakote.