31. marca 1931 so izvedli ljudsko štetje v Dravski banovini, kot so imenovali Slovenijo v Kraljevini Jugoslaviji. Našteli so 1.144.298 prebivalcev. Po šestojanuarski diktaturi so oktobra 1929 razdelili Jugoslavijo na devet banovin, imenovanih po rekah in Primorju. V duhu državne in narodne enotnosti pri razmejitvah mnogokrat niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih mej.
Ozemlje Slovenije je bilo večinoma vključeno v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Belo krajino so dodelili Savski banovini s sedežem v Zagrebu, Dravska pa je dobila od hrvaškega ozemlja okraj Čabar, avgusta 1931 pa še Štrigovo, Razkrižje in vrnjeno Belo krajino.
Banovino je vodil ban, ki ga je na predlog predsednika vlade imenoval kralj. Posvetovalno telo je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister. Po ustanovitvi banovine Hrvaške avgusta 1939 so se množile tudi zahteve po podobni avtonomni banovini Sloveniji.
Zemljevid: Wikipedija