Zaradi kmečkih nemirov so uvedli na Kranjskem izredno stanje. 28. marca 1848 zvečer je 300 do 500 Ižancev napadlo grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Ker so župnišče zavarovali vojaki, so se puntarji obrnili proti lovskemu gradiču Namršel pri Želimljah in ga oplenili. Na območju ižanske graščine – na gospostvih Tomišelj, Iška vas, Iška Loka, Ig, Kot, Staje, Brest, Vrbljenje in Strahomer – so bili podložniki že 36 let, od propada francoske oblasti, jezni na graščaka, ki jim ni pustil sekati lesa v krimskih gozdovih in jim je tako s prepovedjo kratil staro pravico. Poleg tega so se z njim prepirali še zaradi krompirjeve desetine.
Upor Ižancev ni bil osamljen. Brez uspeha so se upirali tudi v postojnski kresiji, kjer so uporniki napadli senožeško in planinsko graščino in zagrozili, da bodo napadli še nadliško, polhograjsko in vipavsko. Na Vrhniki so požgali mitnico, vrelo je v Vipavi, v Idriji pa je uprava rudnika morala prepustiti delavcem v neomejeno upravo bratovsko skladnico. V Vinici so župniku zažgali gospodarsko poslopje.
Fotografija: Ig/Wikipedija