Predstavniki nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva so na zahtevo kočevskih Nemcev 31. avgusta 1941 v Rimu podpisali sporazum o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine na območje ≫nemškega rajha≪, v resnici v Posavje in Obsotlje.

Po tem sporazumu se je za preselitev izjavilo (optiralo) 12.147 kočevskih in 1861 ljubljanskih Nemcev. Potem ko so jih rasno in zdravstveno pregledali in ocenili v posebnem vlaku Osrednjega vselitvenega urada v Kočevju in Ljubljani, so od 14. novembra 1941 do 22. januarja 1942 preselili predvsem v Posavje in Obsotlje 11.509 kočevskih in od 2. do 20. januarja 1942 na Gorenjsko in Koroško 1055 ljubljanskih Nemcev. Preseljenci so smeli vzeti s seboj premičnine in tretjino živine. Nepremičnine je prek posredništva Nemške preselitvene družbe (DUT) odkupila novoustanovljena družba (zavod) ≫Emona≪, ki sta jo ustanovili rimska družba za nepremičnine in milanska družba za proizvodnjo celuloze (SAICI).