Ustoličevanje koroških vojvod je bil obred simbolne predaje oblasti novemu karantanskemu knezu oziroma koroškemu vojvodi na Gosposvetskem polju. Zadnjič so s takšnim obredom 18. marca 1414 ustoličili Ernesta Železnega.

Podrobneje je obred opisan v treh poznosrednjeveških virih, ki skupaj z drugimi poročili omogočajo rekonstrukcijo njegovega razvoja. Polagoma je izgubljal prvotno vlogo dejanske predaje oblasti in vedno bolj postajal formalni obred, kar je povezano s pravico izbire novega kneza oziroma vojvode.

Od ustoličenja Majnharda Goriško-Tirolskega za koroškega vojvodo leta 1286 se je obred, ki je potekal v slovenskem jeziku, začenjal tako, da je pred slovenskega kmeta, ki je sedel na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, prišel vojvoda. Kmet mu je kot sebi enakemu prepustil knežji kamen in mu s tem simbolično izročil oblast v vojvodini.

Nato je sledila maša pri Gospe Sveti, kjer je krški škof blagoslovil novega vojvodo. Popoldne je sledil še obred pri vojvodskem prestolu, kjer je novi vojvoda sprejemal poklone deželnega plemstva in podeljeval vojvodske fevde. Bolj kot uporaba slovenskega jezika je bilo nenavadno to, da je kmet simbolično izročal oblast vojvodi kot sebi enakemu, saj je bilo to v nasprotju z navadami, pojmovanji in miselnostjo v poznem srednjem veku.

Fotografija: Wikipedija