Nekateri imenujejo Gorenjsko, zaradi uspešne tradicije gojenja krompirja, krompirjeva dežela. Včasih ni bilo tako. Avstrijske oblasti so prepričevale ljudi o koristnost te kulture. 18. februarja 1838 so sprejeli zakon, ki je pospeševal gojenje krompirja.

Določili so, da se od krompirja pobira davek samo, če raste na zemljiščih, ki so podvržena desetini.

Zmagoslavje krompirja na Kranjskem je prinesla lakota v letih 1816 in 1817. V začetku 19. stoletja je postal krompir že del stalnega jedilnika. Na Kranjskem je slovel posebno ribniški krompir, ki so ga cenili tudi na Celjskem. Z njim so ribniški suhorobarji menda celo nagrajevali svoje kupce. Ribničani so pridelovali rumeni krompir, ki so ga v letih 1810 – 1813 prinesli iz okolice Reke in je kmalu izpodrinil prejšnjo rdečkasto sorto.

V okviru prizadevanja za napredek kmetijstva so oblasti oprostile desetine vsa zemljišča, na katerih so rasle krmne rastline in krompir. Bali so se, da bi se zaradi mogoče obdavčitve krompirja pridelava te poljščine, imenovane tudi kruh ubogih, spet zmanjšala, kar bi utegnilo pomeniti vrnitev lakote. Vsem razpravam je naredil konec zakon.