Učitelj in politik Vilmoš Tkalec, ki se je rodil 8. januarja 1894 v Turnišču, je postal predsednik Murske republike, ki je bila politična in upravna ureditev v Prekmurju od 29. 5. do 3. 6. 1919. Po razglasitvi Madžarske republike svetov (sovjetov) je postal 12. aprila 1919 vodja sveta Slovenske krajine. 29. maja je dosegel razglasitev Murske republike in postal njen predsednik. Po njenem propadu se je 4. junija umaknil v Avstrijo. Po vrnitvi avgusta so ga jugoslovanske oblasti zaprle v Lendavi, od koder je po nekaj dneh zbežal na Madžarsko, nato pa je za njim izginila vsaka sled.
Tkalec je bil po 1. svetovni vojni poveljnik obmejnih policijskih enot vzdolž Mure. Po razglasitvi Madžarske republike se je pridružil boljševikom, vendar je le na videz izpolnjeval njihove ukaze. Tkalec in nekdanji monarhistični častniki, ki so poveljevali bataljonu v Murski Soboti in obmejnih postojankah, so bili povezani s pobeglimi veleposestniki iz Prekmurja, predvsem z murskosoboškim grofom L. Szaparyjem, ki se je zadrževal v Gradcu. Ob mejah se je razširila tihotapska mreža, ki je kvarno vplivala na vojaštvo in voditelje krajevnih oblastnih organov. Maja 1919 je ljudski komisariat za notranje zadeve v Budimpešti začel preiskavo. Tkalcu je grozila aretacija, bataljon, katerega vodstvo je bilo zapleteno v tihotapske mreže in protirevolucionarne stike, bi moral oditi na fronto proti Romunom, s tem pa bi bili prekrižani načrti protirevolucionarjev, ki so računali z bataljonom kot z jedrom oboroženih sil.
Tkalec se je odločil za oborožen upor. 29. maja 1919 je razglasil odcepitev Slovenske krajine od Madžarske republike svetov in oklical ustanovitev Murske republike. Izvoliti se je dal za predsednika republike, poveljstvo oboroženih sil, katerih skupna vojska je s 300 prostovoljci z Goričkega štela 1194 vojakov in 36 častnikov, je prevzel stotnik J. Perneczky. Uporniki so ustavljali vlake in razstrelili železniško progo med Gornjimi Petrovci in Šalovci. Posrečilo se jim je razorožiti bataljon stražarjev v murskosoboški obmejni coni.
2. junija so območje Murske republike napadle vladne sile in naslednjega dne zjutraj zasedle Mursko Soboto. Murska republika je prenehala obstajati. Vojaško in politično vodstvo republike se je 4. junija umaknilo v Avstrijo, tako kot 100 častnikov in vojakov pod poveljstvom stotnika Perneczkega. V Avstrijo se je umaknil tudi Tkalec. Domačini, ki so se bojevali v enotah Murske republike, so se večinoma razbežali na domove. Zajete vojake so vladne čete razorožile in jih po kratkem zaslišanju izpustile.
Fotografija: Wikipedija