Čitalništvo je bilo gibanje za ustanavljanje čitalnic in bralnih društev ali njihovo delovanje. Po obnovitvi ustavnega življenja v Avstriji 1860 označujemo s čitalništvom tudi kulturnopolitično delovanje Slovencev. Njegov cilj je bil s kulturnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, posebno pa s stalnim klubskim življenjem, razširiti javno rabo slovenščine med neagrarne plasti takratne družbe. Posebej so skrbeli za nabavo slovenskega časopisja in literature.

Pravi razmah je doživelo čitalništvo v Avstriji po uvedbi ustavnega življenja leta 1860. Prva čitalnica v tej dobi je bila Slovanska čitalnica v Trstu, ustanovljena 29. januarja 1861, sledila ji je mariborska Narodna čitalnica in 30. 8. 1861 ljubljanska, ki je postala vzor vsem poznejšim mestnim in trškim. Ta je leta 1863 imela 363, leta 1890 345, leta 1900 306 in leta 1906 226 članov.

Čitalnice so bile predvsem zbirališče slovenskih izobražencev in meščanstva. Prirejale so številne besede z igrami, recitacijami, s petjem, koncertnimi nastopi in predavanji, končale so se običajno s plesom. Na teh prireditvah so nastopali navadno domači amaterji pa tudi nekateri uglednejši gostje. Čitalnice so vplivale na razvoj slovenskega gledališča, petja, orkestralne glasbe in drugega. Iz njih so izšle številne knjižnice, godbe, orkestri in druge organizacije posameznih kulturnih in političnih dejavnosti.

DELITE