≫Ali smo Slovenci pleme (rod) ali smo narod?≪ To vprašanje je 16. novembra leta 1918 na zborovanju v Ljubljani postavil Izidor Cankar. S tem so v novi državi Jugoslaviji prvič začeli javno razpravljati o asimilaciji, samobitnosti in kulturni samostojnosti Slovencev. Ali naj se v novi državi stopimo z drugimi rodovi (narodi) ali pa naj nova država zagotovi Slovencem varstvo narodove individualnosti?

Večina slovenskih izobražencev se je odločila za narodovo individualnost, nekaj pa jih je bilo tudi za asimilacijo, češ da bo ≫za slovenskega pisatelja umestneje pisati za 7 milijonov Jugoslovanov, kot za samo 700.000 Slovencev≪. Za avtonomijo Slovenije in za ohranitev slovenstva se je odločno zavzel slikar Rihard Jakopič, ki je poudarjal, da ≫smo Slovenci narod in da moramo braniti svojo narodnost≪. Oblika nove države bi morala biti po njegovem taka, da bi preprečevala narodovo asimilacijo.

Razprava o slovenskem narodu leta 1918 je pokazala, da našim kulturnikom ni bilo jasno, ali smo Slovenci pleme ali narod.

Le kot narod bi namreč imeli pravico do samoodločbe, ki sta jo zagovarjala ameriški predsednik Wilson in Sovjetska zveza.

Naslovnica: Izidor Cankar/Wikipedija