Posamezniki so večkrat poskušali spreminjati zgodovino … Tudi o tem obstaja zgodovinski spomin iz preteklosti. Tako je bilo 7. in 8. oktobra 1983 v Zagrebu posvetovanje ideologov ZK o aktualnih vprašanjih publicistike in zgodovinopisja. Posvetovanje je bilo reakcija na številna dela, ki so od Titove smrti dalje kritizirala njegovo politiko in politiko ZKJ ter postavljala pod vprašaj legitimnost sistema, zraslega iz revolucije.

Ko je bil zaradi zbirke pesmi Vunena vremena obsojen pesnik Gojko Djogo, je bil v Beogradu maja 1982 pod okriljem društva književnikov osnovan Odbor za zaščito umetniške svobode. Takrat je v Sloveniji prišlo do prvih odkritih nasprotovanj povečani centralistični politiki, ki je skozi ≫skupna programska jedra≪ skušala unificirati šolske programe. Oblast je v različnih okoljih tako na porast zahtev po demokraciji kot na zagovarjanje nacionalističnih idej reagirala različno, z večjo ali manjšo stopnjo represije (prepovedmi izhajanja, kadrovskimi menjavami, ponekod tudi aretacijami in obsodbami). Na posvetovanju v Zagrebu je bilo tovrstno pisanje obsojeno, ker pa so bili najbolj kritizirani srbski pisci, je prišlo do stopnjevane polemike med Zagrebom in Beogradom.

V Beogradu so na objavljene prispevke z zagrebškega posvetovanja odgovorili v Književni reči in jih med drugim označili za ≫hrvaški indeks≪ in ≫ideološki herbarij≪. Nacionalni in ideološki konflikt med intelektualci posameznih narodov (hrvaškimi in srbskimi, slovenskimi in srbskimi) pa se je še stopnjeval.