31. oktobra 1918 je – poleg imenovanja prve slovenske vlade – prišlo tudi do drugih velikih pomembnih dogodkov, ki so praktično pomenili rojstvo Slovenije. Skupine slovenskih prostovoljcev, v katerih so prevladovali rezervni častniki in podčastniki razpadle avstro-ogrske vojske, so zasedle pomembnejše vojaške in prometne točke na Kranjskem. Pokrajinski odsek narodnega sveta v Gorici je prevzel oblast v slovenskem delu Goriško-gradiščanske dežele. S 1500 slovenskimi vojaki, ki so se vračali z italijanske fronte, je zavzel upravo v Gorici. Naslednji dan je to naredil v Mariboru tudi major Rudolf Maister.

Vse pa žal ni šlo tako, kot so si želeli Slovenci. 6. novembra je Gorico zasedla italijanska vojska, konec novembra je razpustila narodni svet in vaške straže. Do srede novembra je na Goriškem prebivalstvo 81 občin podpisalo zahteve za priključitev k Jugoslaviji. V Trstu je slovenski narodni svet vstopil v italijanski oblastni organ Odbor za javno blaginjo, ki je 1. novembra poslal delegacijo v Benetke, da zaprosi antantne sile, naj zasedejo Trst in ozemlje, ker mu grozi lakota in anarhija. V delegaciji je bil tudi slovenski socialist Alojz Ferfolja.