Ljubljanski nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je 9. oktobra 1898 blagoslovil novi samostan frančiškanov na Brezjah.

Brezje so bile prvič omenjene leta 1350. Na mestu današnje cerkve sv. Vida na Brezjah je že v 15. stoletju stala skromnejša podružnica župnije iz Mošenj. Prvotni cerkvi sv. Vida iz 15. stoletja so leta 1800 prizidali Marijino kapelo. Leta 1814 je Leopold Layer iz zaobljube poslikal stene kapele in po izročilu naredil tudi sliko Marije z otrokom, na katero je vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, ki se je razvilo zlasti po letu 1863. 22. septembra 1863 se je namreč na Brezjah zgodilo prvo čudežno ozdravljenje invalidne Marije Tavčar iz Begunj. Do konca leta so bila še štiri takšna ozdravljenja in Brezje so postale ena najpomembnejših slovenskih božjih poti. Ko je postala stara cerkev premajhna, so oktobra 1889 začeli graditi novo. 7. oktobra 1900 jo je posvetil kardinal Jakob Missia.

Kmalu se je pokazala potreba po svojem župniku in zato se je ljubljanski nadškof obrnil na frančiškane, ki so leta 1894 začeli prihajati vsako nedeljo na Brezje. Ko je Frančiška Ovijač v oporoki zapustila škofijskemu ordinariatu veliko hišo na Kongresnem trgu v Ljubljani za graditev samostana, je bilo mogoče uresničiti zamisel o stalnem bivanju frančiškanov na Brezjah.

Fotografija: Wikipedija

Samostan so začeli graditi 5. septembra 1897, 9. oktobra 1898 pa ga je že blagoslovil nadškof.