29. maja 1850 se je rodil v Begunjah na Gorenjskem škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič. V indokrinirani zgodovini je bil opisovan izključno kot človek, ki je odkupil in sežgal Cankarjevo Erotiko …

Na njegov predlog so na cerkvenem zemljišču v Šentvidu leta 1901 začeli graditi gimnazijo. Šola je postala prva popolna slovenska gimnazija na Slovenskem.

Bil je vrhunski slovenski politik. Kot višji cerkveni voditelj navadno ni začenjal političnih akcij, vendar se je pri njem odločalo o parlamentarni taktiki v dunajskem parlamentu. S posebno deklaracijo je septembra 1917, ki sta jo podpisali še liberalna stranka in SLS, podprl politiko majniške deklaracije. S tem je začel organizirano deklaracijsko gibanje, ki je oktobra 1918 pripeljalo do samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu.

Zavračal je politiko slovenskega liberalizma in unitarizma ter obsojal komunizem zaradi brezbožnosti in nasilja. Branil je prizadevanje SLS za avtonomijo Slovenije. V spomenicah svetemu sedežu se je potegoval za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Iz protesta zoper fašistično raznarodovalno politiko je leta 1931 vrnil vsa visoka italijanska državna odlikovanja.

Vneto je branil pravico do več mnenj, torej tudi krščanski personalizem križarjev ter krščanski socializem.

Slika: Wikipedija