23. oktobra 1908 so v Ljubljani ustanovili Slovensko filharmonijo. Orkester je nastal iz društva Glasbene matice, v okviru katere je do tedaj nastopil 253-krat. Pred tem so glasbeno Ljubljano skoraj povsem obvladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga, ki so prevladali v Filharmonični družbi, eni najstarejših tovrstnih ustanov v srednji Evropi.

Orkester slovenske akademije je prvič nastopil že pred uradno ustanovitvijo 27. septembra 1908, na prvem simfoničnem koncertu pa se je predstavil 8. novembra istega leta s Schubertovo Nedokončano simfonijo.

Zanimivo je, da je na kvaliteto orkestra močno vplivala tekmovalnost z nemškim orkestrom 27. kraljevega pešpolka. Ljubljana je bila zaradi tega v začetku 20. stoletja razmeroma živahno glasbeno središče. V nemškonacionalnih krogih so sicer Slovensko filharmonijo imenovali ≫gostilniško godbo≪ pod pokroviteljstvom ljubljanskega mestnega sveta, njen napredek pa je zvesto spremljal poluradni nemški list Laibecher Zeitung, ki ga je v istih časih urejal slovenski pesnik Anton Funtek.

V veliki unionski dvorani je 8. novembra 1908 Slovenska filharmonija prvič nastopila pod svojih sedanjim imenom. To je bil profesionalni orkester, ki je štel 35 članov, predvsem čeških, pa tudi nemških in slovenskih glasbenikov. Vodil ga je češki dirigent Vaclav Talich. Orkester je ustanovila Glasbena matica.

Zametki orkestra segajo v leto 1900, ko so ustanovili ≫meščansko godbo≪ tridesetih glasbenikov, predvsem bivših vojaških instrumentalistov. V njej so bili zastopani vsi instrumenti, finančno pa jo je podprla mestna občina Ljubljana. Čez nekaj let je godba zamenjala ime, dobila je naziv ≫društvena godba≪ in imela to ime do 8. novembra 1908, ko je prvič nastopila kot Slovenska filharmonija.

Fotografija: Stavba Slovenske filharmonije v Ljubljani/Wikipedija