Pred 1. svetovno vojno je Slovenska matica kot osrednja slovenska kulturna ustanova nadomeščala univerzo in akademijo znanosti in umetnosti. Imenovali so jo tudi ≫mater našega znanstvenega slovstva≪. Ustanovili so jo v Ljubljani 4. februarja 1864. Bila je vseslovensko založniško, znanstveno in kulturno društvo. Za prvega predsednika so izvolili politika in pesnika Lovra Tomana.

Decembra je v 1200 izvodih izšla prva knjiga Koledar slovenski za navadno leto 1865. Z znanstvenega področja je začela Slovenska matica najprej izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali.

Ob teh besedilih se je razvijal tudi slovenski znanstveni jezik. Iz koledarja Slovenske matice se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske, ki je začel objavljati tudi znanstvene razprave.

Ob zaplembi knjige Gospodin Franjo F. Maslja – Podlimbarskega je bilo leta 1914 delo ustavljeno, prisilna uprava pa je z nakupom vojnih obveznic uničila skoraj vse premoženje. Ustanovitev Univerze v Ljubljani 1919 in Akademije znanosti in umetnosti 1938 sta v marsičem predrugačili vlogo Slovenske matice, vendar njenega pomena nista zmanjšali.

Naslovnica: Lovro Toman/Wikipedija