Ker je prišlo do resnih poskusov, da bi zamenjali slovensko državno zastavo, povejmo, da se je ta razvila iz slovenske nacionalne zastave tako, da jo je kot državno zastavo sprejela Skupščina Slovenije 24. junija 1991 in ji dodala grb. Spomnimo na izjavo Barbare Brezigar, da nima nič proti zastavi, pod katero smo prvič v zgodovini Slovenci dobili samostojnost …

V času pred osamosvajanjem pa smo imeli že od leta 1848 svojo narodno zastavo. Pred tem je nismo imeli, ker je bilo slovensko narodnostno ozemlje razdeljeno na več dežel in je vsaka imela svoj grb in zastavo v barvah iz grba.

Kranjska deželna zastava je bila belo-modra, okoli leta 1830 pa ji je bila zaradi vedno bolj uveljavljenih tribarvnic (trikolor) dodana še rdečo. S to zastavo je prišla marca 1848 kranjska delegacija na Dunaj. Kot slovensko narodno zastavo so je sprejeli slovenski študentje na Dunaju in v Gradcu. Soglasno je bila sprejeta kot slovenska narodna zastava.

Ko je – kljub nasprotovanju kranjskih Nemcev – državno ministrstvo 23. septembra 1848 z odlokom določilo za kranjske barve belo, modro in rdečo, je v Ljubljani zavladalo veliko veselje. Proslavljali so z bakladami in veselicami. Ob nastanku Države SHS leta 1918 je imel general Rudolf Maister kot vojaško zastavo slovensko belo-modro-rdečo trobojnico.

Naslovnica: Wikipedija