Ko je hrvaški sabor 18. 1. 1573 podložnike oziroma hrvaške in s tem tudi slovenske kmete razglasil za veleizdajalce, je kmečko vodstvo 27. januarja 1573 pozvalo k uporu. V nekaj dneh so se mu odzvali tja do Krasa, Koroške in Zgornje Štajerske.
Po več začetnih zmagah kmečke vojske so bili kmetje v bojih pri Krškem (5. 2. 1573), Kerestincu (6. 2.) in Bistrici (8. 2.) poraženi. V odločilni bitki pri Stubici 9. 2. 1573 je plemiška vojska s pomočjo uskokov upor krvavo zadušila, njegove voditelje Matijo Gubca in druge pa so zasramovali, obsodili in po krutem mučenju 15. 2. 1573 usmrtili v Zagrebu.
Prvi večji slovenski kmečki upor je sicer že leta 1487 zajel skoraj ves južni, to je slovenski del Koroške. Še pred spopadom
s fevdalci pa so kmečko vojsko razbili Turki 25. 7. 1487 pri Megvarjih. Med prvimi kmečkimi upori je poznan tudi slovenski kmečki upor leta 1515. Večja sta bila tudi kmečka upora 1635 na Kranjskem in slovenskem Štajerskem ter ≫tolminski upor≪ leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil na Kranjsko.
Fotografija: Kip Matije Gubca/Wikipedija