1. oktobra 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo.

Prvega sokola so ustanovili leta 1862 v Pragi, že naslednje leto pa so slovenski narodnjaki ustanovili v Ljubljani Južni sokol.

Sokol je pomenil protiutež nemškim telovadnim društvom. Južni sokol so že leta 1867 zaradi nekega narodnostnega incidenta razpustili, njegovo delo pa je nadaljeval Ljubljanski sokol. Prvi telovadni mojster je bil Štefan Mandič.

Takoj, ko je oblast dovolila, so z ustanovitvijo Slovenske sokolske zveze v Ljubljani povezali in poenotili skoraj vsa slovenska sokolska društva. V desetletju od 1903 do 1913 je število sokolskih društev na Slovenskem naraslo s 16 na 115, število članov pa s slabih 2000 na več kot 6600. Sokol je po ločitvi duhov na katoliško in liberalno gibanje dobival vse bolj liberalni značaj.

Leta 1930 je bil z zakonom ustanovljen Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Na občnem zboru v prostorih ljubljanske čitalnice je bilo 70 članov. Sestavili so pravila, izbrali pozdrav ≫Nazdar≪, zastavo in sokolski kroj.

Fotografija: Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908/Wikipedija