Madžarska komisija za reševanje gospodarskih, šolskih, kulturnih in političnih vprašanj narodnih manjšin (od devetih članov so bili v njej trije Slovenci) je 11. februarja 1981 dala pobudo za odpravo imena Vendi za Slovence v Porabju.

Načelo ≫varovanja enakopravnosti, uporabe maternega jezika, pouka v maternem jeziku ter ohranitve in negovanja lastne kulture≪ je bilo zapisano tudi v madžarski ustavi iz leta 1972. Kljub sprejetim ustavnim načelom in deklarirani politiki Madžarske socialistične delavske partije se je asimilacija nadaljevala. Leta 1968 je po oceni Demokratične zveze južnih Slovanov na

Madžarskem živelo še približno 10.000 Slovencev. Od leta 1945 do 1971 naj bi se izselilo približno 3000 Slovencev, tako da jih je na strnjenem območju v Porabju ostalo še 3400 – 3500, še nekaj pa tudi v drugih vaseh, skupaj 4000 – 4500. Po nekaterih ocenah naj bi bilo leta 1980 na Madžarskem 4500 Slovencev, po drugih pa najmanj 6000.

Rezultati popisov prebivalstva, ki so bili poleg drugih meril (materni jezik, narodnost) odvisni tudi od popisovalcev, so našteli največ Slovencev v Železni županiji leta 1920, in to 5182. V popisu leta 1980 – ta je že upošteval uradni naziv Slovenci – je kot materni jezik navedlo slovenščino 2764 oseb, samo 1565 pa tudi slovensko narodnost.

Fotografija: Dolina Seniškega potoka, Madžarsko Porabje, Wikipedija