Letos mineva 110. obletnica smrti Carla (Karla) Michelstaedterja, najslavnejšega goriškega filozofa, ki ga nekateri uvrščajo med pomembne evropske filozofe 20. stoletja. Marsikoga še vedno bega njegova žalostna usoda. Na dan, ko je zaključil diplomsko delo »Prepričanje in retorika« (it. La persuasione e la retorica), v katerem je kritiziral moderno meščansko družbo, je namreč mladi C. Michelstaedter naredil samomor. Po prepiru z materjo, 17. oktobra 1910, se je z revolverjem ustrelil v domačem stanovanju na Travniku v Gorici. Pokopali so ga na judovskem pokopališču v Rožni Dolini pri Gorici.

Družina goriških Judov, iredentistov

Carlo Raimondo Michelstaedter, v hebrejščini Ghedalià Ram, se je rodil 3. junija 1887 kot najmlajši od štirih otrok v družini emancipiranih in sekulariziranih goriških Judov, očetu Albertu Abramu Michelstaedterju in materi Emmi Coen Luzzatto. Nanj so vplivale sorodstvene povezave z judovskima družinama Reggio in Luzzatto. Očetov ded je bil znani goriški rabin Isacco Samuele Reggio (1784–1855), sicer pomemben predstavnik gibanja Haskala oziroma judovskega reformizma. Carlova teta po materini strani je bila Carolina Coen Luzzatto (1837–1919), goreča goriška iredentistka, časnikarka in prva ženska, ki je lahko zasedla uredniško mesto kateregakoli italijanskega dnevnika.

Liberalno usmerjena družina Michelstaedter je podpirala iredentistično gibanje, kar je vplivalo tudi na Carla in njegov odnos do Slovencev, predvsem med izobraževanjem na nemški gimnaziji v Gorici. Carlo je v zadnjih mesecih pred smrtjo veliko pisal, tudi krajše sestavke in pesmi, vmes pa tudi precej slikal. Poleg diplome se je posvečal zlasti delu »Dialog o zdravju« (it. Dialogo della salute). Gre za filozofski pogovor med dvema prijateljema Ninom in Ricom (Enrico), pri čemer v usta slednjega podaja vse pomembne teze o prepričanju, ki so vsebovane tudi v njegovi diplomski nalogi, v kateri je kritiziral sodobno meščansko družbo. Kljub intenzivnemu delu se je počutil osamljenega. Razumevanje in vzpodbudo je našel pri materi, ki jo je zelo skrbelo počutje sina Carla. Le nekaj tednov pred tragičnim samomorom sta si izmenjala več čustvenih pisem. V njih ni slutiti napovedi samomora. Svoje zadnje pismo je Carlo Michelstaedter poslal 5. oktobra 1910 v tajništvo univerze v Firencah. V njem je obvestilo o skorajšnjem zaključku diplome.

Kosovel o Michelstaedterju

Kdor bi rad več izvedel o nesrečnem Carlu Michelstaedterju, naj vzame v roke odlično diplomo Mihe Kosovela »Prepričanje in retorika pri Carlu Michelstaedterju«, ki jo je avtor pred leti zagovarjal na Filozofski in Teološki fakulteti v Ljubljani. Več o Carlu in njegovem delu bo tudi v novi številki revije Zvon 6.