Najbolj pogosti priimki na Primorskem so Bizjak, Furlan in Leban. V Sloveniji so najpogostejši priimki Novak, Horvat in Kovačič. Prva dva v obeh kategorijah nakazujeta, da gre za priseljence. Bizjak in Horvat sta priseljenca z juga, Furlan z zahoda, Novak pa je prišlek samo po sebi.
V naši državi živi 90 Marij Bizjak, večina od njih je Primork. Leta 2005 jih je bilo kar 140. Število Marij v državi namreč upada, bodisi ker izginjajo bodisi ker jih nadomeščajo Marine, Maše, Miše in druge različice, ki jih nekoč v uradni rabi ni bilo. Slovenk z imenom Marija je leta 1940 živelo 17.000, v zadnjem desetletju pa se jih je rodilo samo še 116.
Marijanska stranka
O tem govori portal Statističnega urad Republike Slovenije, ki že desetletja ponuja podatke o slovenskih imenih in priimkih. Vseh Marij je danes 53.414, kar bi bilo več kot dovolj za ustanovitev politične stranke. Med najpogostejšimi primorskimi priimki pa je na Goriškem največ Lebanov, v Istri pa Kocjančičev. Slednji priimek je opisan tudi v novi knjigi Priimki, njih izvor in pomen, ki je zaradi korona virusa obtičala v tiskarni in uradno še ni izšla. Več o knjig s seznamom raziskanih priimkov: KLIK. Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba, cena pa bo 26 evrov. Naprodaj bo v knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi pri avtorju: info@tinomamic.eu. Knjiga je pripravljena in bo uradno izšla takoj, ko se poleže korona nevarnost.
Baza podatkov Statističnega urada žal obravnava samo priimke v Republiki Sloveniji, brez slovenskih priimkov v zamejstvu. Prav zamejstvo pa je strokovno najbolje obdelano glede priimkov v vsem slovenskem narodnem prostoru. Pokojni jezikoslovec, akademik Pavle Merku iz Trsta je obdelal kar 1300 primorskih priimkov onstran državne meje in to izdal v knjigi. Slovenski jezikoslovci se česa podobnega še niso lotili, kar je v primerjavi z drugimi narodi in državami prava sramota. Največ o izvoru slovenskih priimkov, ki jih je v naši državi več kot 80.000 vedo posamezniki, ki so se zanimali za svoj priimek. Precej razlag posameznih priimkov se najde tudi na bogatih spletnih straneh Slovenskega rodoslovnega društva.
Prvi priimki
Prvi priimki na svetu so se po doslej znanih podatkih pojavili pred tisoč leti v Beneški republiki. Na Primorskem (Na Tržaškem in v Istri) jih najdemo že v desetletjih za beneškimi, v osrednji Sloveniji pa sredi 15. stoletja. Veliko za nami so priimke dobili Rusi, Turki in Skandinavci. Na Islandiji jih, denimo, še vedno nimajo.
Merku navaja, da so priimki so nastali največkrat iz osebnih imen (Tomaž -Tomšič, Peter – Petrič, Boštjan-Boštjančič). Nastajali pa so tudi iz vzdevkov (grbast-Grbec, kosmat-Kosmina, velikan-Velikonja), poklicev (žnidar-Žnidaršič, knap-Knafelc), krajev (Breginj-Berginc, Furlanija-Furlan), dostojanstev (Knez, Kralj). Različni zapisi v matičnih knjigah istih priimkov so botrovali nastanku novih različic istega priimka: npr. Bizjak, Vizjak, Vezjak.