O nastanku priimka Čušin – poreklo je furlansko, gnezdo Breginjski kot

 O nastanku priimka Čušin – poreklo je furlansko, gnezdo Breginjski kot

Priimek Čušin, ki ga najdemo tudi na Gorenjskem, je v resnici furlanskega izvora. Čušini namreč izvirajo s skrajnega zahoda države. V času fašizma pa so zaradi pritiskov prišli v osrednjo Slovenijo. Gorenjski glas je objavil zgodbo o tem v dveh delih. Včeraj je bil objavljen še drugi del. V njem je napisano tudi, odkod prihajata priimka znanih igralcev Silve Čušin in Gregorja Čušina. Prve rojene v Ljubljani, drugega rojenega v Kranju. Gregor, ki je prav času objav praznoval rojstni dan, živi v Koroški Beli, njegovi predniki pa so iz Podbele. Kot da bi njegov ded iskal kraj z eneakim imenom, Bela.

Gorenjski glas ob petkih objavlja novo rubriko z naslovom Gorenjski priimki. Pripravlja jo profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman in Oblak.

Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 1,85 evra.

“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.

Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK

Deli z ostalimi

Urednistvo

Sorodni članki