O nastanku priimka Jerončič in sv. Hieronimu

 O nastanku priimka Jerončič in sv. Hieronimu

Foto (c): Tino Mamić

Iz svetniškega imena Hieronim imamo na Slovenskem celo vrsto priimkov. Jere, Jerič, Jerko, Jerkič, Jerkovič, Jerom, Jeromelj, Jeromen, Jeronič, Jeronel, Jerončič, Jerman.

Precej je tudi hrvaških, saj je bil to priljubljen svetnik predvsem ob vzhodnem Jadranu, kjer se je ta veliki filozof, teolog in prevajalec, rodil. Prav to je tudi eden od dokazov, da je njegov kult zelo star in razširjen, kar potrjuje hipotezo o Hieronimovovem rojstnem kraju v bližini Pivke.

Hieronim je bilo med Slovenci v srednjem veku sila redko ime. Ob prihodu pred 1500 leti so Slovenci namreč imeli že zelo razvito kulutro svojih lastnih imen. Zato krščanska imena niso prodrla. Vse do tridentinskega koncila (1563) ne. Za tem pa so zahtevo Cerkve preko duhovnikov novorojenčki začeli vse bolj pogosto dobivati imena po katoliških svetnikih. A tu je bil izbor precej omejen, čeprav je število svetnikov izjemno veliko, Hieronim pa ni bil na tem seznamu. Čeprav so župniki zahtevali, da ljudje dajejo otrokom imena s “seznama”, pa so ljudje še anprej vztrajali pri svojih željah. Zato so se mnoga slovanska imena ohranila, čeprav tega krstne knjige večinoma niso beležile. Micka in Mojca kot Marija, Rado kot Jakob, Zdravko kot Valentin. Med temi se je na Primorskem prikradel tudi kak Hieronim.

Poglejmo en primer. Najdemo ga že v najstarejši matični knjigi župnije Vipava, ko je bil 15. maja 1612 krščen “Hieronymus legitimus filium Gregorij Jeronzihc matris Agnetis”. Torej Hieronim, zakonski sin Gregorja Jerončiča in matere Neže. Kraj ni naveden, verjetno pa gre za Col ali okolico. Ime in hkrati še priimek v župniji, ki je takrat obsegala tudi cerkev sv. Hieronima na Nanosu, prvič omenjene leta 1360, se lepo vklaplja v hipotezo dr. Rafka Valenčiča, da je svetnik med Primorci priljubljen že od nekdaj.

Ime izhaja iz grščine. Hierós pomeni »svet, božji«, ónoma pa »ime«, nekakšna končnica. Hieronim je isti, ki ima sveto ime, od Boga posvečeno ime.

Najstarejša omemba je iz leta 1507. V Brdih v kraju, ki ga doslej nismo uspeli prepoznati, Nedeis, je leta 1507 živel davčni obveznik, v Goriškem urbarju napisan kot Jeronime. Živel je v bližini Gornjega Cerovega. Peter Stres, avtor knjige o priimkiv v Brdih pravi, da je iz tega imena nastal priimek Jerončič, pa tudi hišno ime in priimek Jeron.

V bližini Sovodenj pri Gorici pa najdemo toponim Jeronišče, ki je verjetno povezan z imenom Hieronim. Ni pa tega izvora bližnji toponim Jeremitišče pri Štandrežu, ki izvira iz jeremitov, puščavnikov.

V Slovenski Istri je zelo pogost priimek Jerman. Najdemo ga v več gnezdih po vseh državi. Čeprav gre za priimek, ki je nastal iz nemškega imena Herman, pa za Istro to morebiti ne velja. Precej možno bi bilo, da je nastal ravno iz imena Hieronim.

Več o priimku bo objavljeno v Novem Glasu in v prihodnji rodoslovni reviji Drevesa.

Tino Mamić

Sorodni članki