Presežna umrljivost

 Presežna umrljivost

1. decembra 1981 v enem dnevu umrlo več kot 200 prebivalcev

Največ ljudi umre v zimskih, najmanj v poletnih mesecih. V oktobru 2020 se je presežna umrljivost prvič izrazito razlikovala od povprečja preteklih petih let, saj je umrlo 24 % več prebivalcev kot običajno.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je začel objavljati nov kazalnik o presežni umrljivosti, ki meri razlike med umrljivostjo v običajnih razmerah in umrljivostjo v izrednih razmerah, kakršne so zdaj zaradi pandemije covida-19. Mesečna presežna umrljivost v letu 2020 je izražena v odstotkih glede na povprečje istih mesecev v obdobju 2015–2019. Podatek bomo posodabljali mesečno. Na voljo je tudi v podatkovni bazi SiStat.

Največ ljudi umre januarja

V Sloveniji je bil v zadnjih 20 letih mesec, v katerem je umrlo največ prebivalcev (2.425), januar 2017, ko je Slovenijo dosegel vrhunec sezonske gripe, ki je bila v zimski sezoni 2016/2017 razširjena po vsej Evropi. 29. januar 2017 je bil vse do epidemije covida-19 tudi edini dan, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto (101). Če pa pogledamo še malo bolj nazaj, je bil najbolj tragičen dan v novejši zgodovini Slovenije 1. december 1981, ko je edinkrat do sedaj umrlo v enem dnevu več kot 200 prebivalcev, največ med temi v letalski nesreči na Korziki, ki je sicer zahtevala 180 žrtev.

Tudi mesec z drugim najvišjim številom umrlih je bil januar, in sicer januar 2019, ko je umrlo 2.140 oseb. Dva tisoč ali več prebivalcev je umrlo samo še v dveh mesecih v obdobju 2000–2019 (v januarju 2000, ko je igra številk pokazala, da je ta mesec umrlo točno 2.000 prebivalcev, in v marcu 2018) ter – po začasnih podatkih – v oktobru 2020, ko je umrlo 2.073 prebivalcev. Novo najvišje mesečno število umrlih pa bomo v Sloveniji zabeležili v novembru 2020, saj je že do 22. novembra po začasnih podatkih SURS umrlo 2.100 prebivalcev oz. skoraj 100 dnevno.

Na drugi strani je bil mesec, v katerem je v Sloveniji umrlo najmanj prebivalcev (1.330), julij 2000. Med sedmimi meseci z manj kot 1.400 umrlih je bil v zadnjem desetletju samo september 2015. Dan z najmanj umrlimi (25) je bil 16. maj 2002.
Na splošno velja, da je umrljivost največja v zimskih mesecih, med katerimi izrazito izstopa januar, najmanjša pa od maja do septembra. V novem tisočletju je umrlo vsak dan povprečno 53 prebivalcev, vsak dan v januarju povprečno 59, vsak dan od maja do septembra pa povprečno 49.

Od leta 2014 naprej je največ smrti med prebivalci v starostni skupini 85-89 let

Ugotavljamo, da je bila splošna stopnja umrljivosti v zadnjih 20 letih – ob hkratnem podaljševanju pričakovanega trajanja življenja in posledično staranju prebivalstva – do leta 2016 relativno stabilna (v povprečju je umrlo 9,3 osebe na 1000 prebivalcev), v zadnjih treh letih pa se je dvignila na 9,9. Ker se je povprečna starost umrlih v tem času povečala za 6 let (z 72 na 78 let), so se premaknila tudi starostna obdobja, v katerih je umrlo največ prebivalcev. V obdobju 2000–2003 je največ prebivalcev umrlo v starostni skupini 75–79 let (15 %), naslednjih deset let je največ prebivalcev umrlo v starosti 80–84 let (18 %), od leta 2014 dalje pa je bilo največ smrti v starostni skupini 85–89 let in so ti umrli pomenili že skoraj petino vseh umrlih v tem obdobju.

Število prebivalcev, starih 85 ali več let, je – tudi zaradi velikih razlik v številčnosti posameznih generacij, ki so izhajale iz posledic obeh svetovnih vojn v 20. stoletju – iz leta v leto nihalo. Najmanj jih je bilo v letih 2003 in 2004 (manj kot 20.000), v juliju 2020 pa je njihovo število preseglo 55.000. Prav zaradi povečanja števila toliko starih prebivalcev se število umrlih tudi ob enaki stopnji umrljivosti povečuje. V Sloveniji pa se je umrljivost med najstarejšimi prebivalci vse do izbruha drugega vala epidemije covida-19 stalno zmanjševala. Če bi bila umrljivost prebivalcev, starih 85 ali več let, v letu 2019 enaka kot na začetku novega tisočletja (več kot 180 umrlih na 1.000 prebivalcev), bi takrat namesto 7.700 smrti, kolikor jih je bilo, zabeležili 9.600 smrti.
V letu 2020 je bila umrljivost prebivalcev, starih 85 ali več let, na ravni umrljivosti na začetku tisočletja

V oktobru 2020, ko se je presežna umrljivost prvič izrazito razlikovala od povprečja preteklih petih let (24 % več smrti), je bila umrljivost med najstarejšo populacijo spet na ravni z začetka tisočletja in je bila pravzaprav povsem enaka kot v prvih dveh mesecih leta 2020 pred izbruhom epidemije covida-19. Sicer pa tudi leto 2020 potrjuje znano dejstvo, da najmanj pripadnikov najstarejših generacij umre v poletnih mesecih.

Deli z ostalimi

Urednistvo

Sorodni članki