Rim osvojen

 Rim osvojen
Na današnji dan pred 150 leti (1870) je italijanska kraljeva vojska vkorakala v Rim. Končalo se je obdobje združevanja naše zahodne sosede (Risorgimento), hkrati pa je to po več kot tisoč letih pomenilo konec za Papeško državo. V papeško palačo na Kvirinalu se je vselil kralj Viktor Emanuel II. iz Savojske dinastije. Papež Pij IX. pa se je umaknil za vatikanske zidove in se razglasil za “vatikanskega ujetnika”. Tako so se do februarja 1929 končale sanje o samostojni cerkveni državi.
Kraljevina Italija se je sicer iz različnih delov združila marca 1861 pod dinastijo Savojcev (Piemont). Prva prestolnica nove države je postal Turin, leta 1864 pa so prestolnico preselili v Firence. Italijani so stremeli po Rimu in ozemlju Papeške države v sredni Italiji, ki pa je ostajala pod zaščito in vojaškim varstvom francoskega kralja Napoleona III. Toda leta 1870 je divjala francosko-pruska vojna in francoske enote so bile iz Rima poslane na bojišče. Razmere je izkoristil kralj Viktor Emanuel II. in poslal generala Raffaeleja Cadorna, da osvoji Rim. Medklic, to je bil oče generala Luigija Cadorne, načelnika italijanskega generalštaba med prvo svetovno vojno.
Močnejša italijanska vojska z okrog 50.000 vojaki je praktično brez odpora zavzela Lazio in se začela približala Rimu. Vojska Papeške države je štela manj kot 15.000 vojakov. Papež Pij IX. je neuspešno poskušal organizirati tuje posredovanje in zaustavitev italijanskih načrtov, med drugim je računal tudi na katoliško habsburško monarhijo. Nič se ni zgodilo!
Pred vrati Rima je prišlo do manjših spopadov, italijanska vojska je izgubila 50, papeževa vojska pa 20 vojakov. Blizu Porta Pia so bersaljerji 20. septembra 1870 prodrli skozi Avrelijano obzidje, ki ga je pred tem obstreljevalo topništvo, sanj o nadaljevanju odpora je bilo konec. Tudi nad Rimom je zavihrala italijanska trobojnica.
Končno so Italijani julija 1871 prestolnico iz Firenc prestavili v Rim. S tem se je tudi simbolno zaključila združitev Italije. Razmahnilo pa se je iredentistično gibanje, ki je je hlepelo po “neodrešenih deželah” na severovzhodu nove države. Tudi naši kraji so se znašli v načrtih italijanskih iredentistov. Toda to je že druga zgodba…
Danes boste “Ulico 20. septembra” (Via/Viale 20. settembre) našli v vsakem večjem mestu v Italiji, tudi v Gorici.

Renato Podbersic

Sorodni članki