Na povabilo predsednika Vlade RS in predsednika Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu Janeza Janše je včeraj, 21. marca, v Ljubljani zasedal Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Svet sestavljajo predstavniki avtohtone slovenske narodne manjšine v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, ki imajo bogate izkušnje pri uveljavljanju skrbi za razvoj slovenske manjšine v sosednjih državah, ter slovenski ministri. Kot podpredsednica sveta je na seji sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.

Svet je včeraj razpravljal o dveh temah: stvarnost slovenske zamejske skupnosti in delovanje njenih organizacijskih struktur v (post-)kriznih razmerah ter o prihodnji finančni perspektivi, v smislu priložnosti za slovensko manjšino. 

Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik sveta premier Janša, ki je poudaril pomen slovenskih manjšin v vseh štirih sosednjih državah za matično domovino in enotni slovenski narodni prostor. Ministrica dr. Helena Jaklitsch je pozdravila vse navzoče in se zahvalila predsedniku za sklic današnje seje ter za njegovo podporo temam, povezanih s Slovenci zunaj Slovenije. Na kratko je predstavila učinkovito sodelovanje z drugimi ministri, ki so z veliko naklonjenostjo prisluhnili pobudam urada in vključevali teme v delokrog svojih ministrstev. Tako je imela pred kratkim zelo uspešen sestanek ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Kustec z italijanskim kolegom, kjer se je zavzela za krepitev avtonomije slovenskega šolstva. Številne pozitivne rezultate je prineslo tudi uspešno sodelovanje na gospodarskem področju, za kar gredo zahvale ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo. Eden pomembnih mejnikov je prav gotovo jasna opredelitev enotnega slovenskega kulturnega prostora v Nacionalnem programu za kulturo, ki je bil v Državnem zboru potrjen pretekli mesec, za kar gredo zasluge ministru za kulturo. Velik posluh za stvarnost Slovencev v zamejstvu je v najtežjih časih epidemije, ko so bile meje zaprte, pokazal tudi minister za notranje  zadeve, ki je skupaj z uradom intenzivno iskal rešitve, da se zamejci ne bi počutili odrezani od matice. Zahvalo je ministrica namenila tudi ministru Černaču, saj so bila njegova vrata vedno odprta za predstavnike Slovencev v zamejstvu, ki so potrebovali nasvet, kako pripraviti programe, da bi bili uspešni. Ministrica je izpostavila tudi dobro sodelovanje s krovnimi organizacijami v vseh štirih zamejstvih, stiki v zadnjih letih so bili zelo intenzivni in zazrti v  delo za dobro manjšin.

V nadaljevanju so besedo dobili člani sveta, ki so predstavili stvarnost slovenske narodne manjšine v vseh štirih sosednjih državah. Izpostavili so odlično delo slovenske vlade v zadnjih dveh letih na področju zavzemanja za izboljšanje položaja slovenske manjšine in poudarili, da sodelovanje še nikoli ni bilo tako učinkovito. Še posebej so se zahvalili za aktivno delo ministrice dr. Jaklitsch ter njeno pomembno prisotnost na terenu. Minuli dve leti, ki so ju zaznamovale epidemiološke razmere, sta prinesli marsikatero spremembo in posledično prilagoditev društvenega delovanja. Aktivnosti slovenskih zamejskih struktur je bilo namreč močno okrnjeno, prav tako pa so se naši rojaki s številnimi izzivi soočali tudi pri vsakodnevnem življenju. Prekinitev dejavnosti je bila prav gotovo velika preizkušnja, marsikje pa so razmere videli tudi kot priložnost, da so svoje delovanje posodobili, prilagodili in vsaj delno prestavili na splet in v virtualno okolje. Na današnjem srečanju so se dotaknili tudi drugih odprtih vprašanj, ki jim bo v prihodnjih letih potrebno še dodatno posvečati pozornost. Kot največji problem so izpostavili upad znanja slovenščine in izzive s pomankanja kvalitetnega pedagoškega kadra. Strinjali so se, da je ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete temeljni dejavnik obstoja slovenstva v zamejstvu. Pri tem imata vedno večjo vlogo in pomen vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku na vseh nivojih, od jasli do mature. V zadnjem obdobju smo lahko, kljub zahtevnim časom, opazili tudi številne pozitivne premike (kot na primer: vrnitev Narodnega doma v Italiji, skupni sklad za razvoj obeh manjšin z Madžarsko, povečanje financiranja iz strani Avstrije). Gotovo nas čaka še veliko izzivov in možnosti izboljšav, pri tem pa je potrebna volja tako Slovenije kot tudi pripadnikov manjšine same. Kot je povedal premier, so področja in projekti, ki jih je mogoče realizirati hitro. So pa tudi področja, za katere je potrebna osredotočenost in daljše zavzeto delo in prizadevanje. Kot na primer za zajamčeno zastopstvo v Italiji ali pa slovenski jezik v koroški deželni ustavi. Je zahtevno, vendar ni nemogoče.

Svet je del včerajšnje razprave namenil predstavitvi možnostim krepitve čezmejnega sodelovanja, čezmejnih regijskih projektih, ki so pomembni tudi za vsestranski razvoj avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja za obdobje 2021-2027 (Interreg). Aktivnosti, ki so v teku za izvajanje finančne perspektive v obdobju 2021-2027 članom sveta predstavil minister Zvonko Černač, ki vodi Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Med drugim je izpostavil, da služba v kratkem namerava vzpostaviti mrežo kontaktnih točk, ki bodo v pomoč tudi slovenskim zamejskim strukturam pri svetovanju.

Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu