Slovenske katakombe odprli po več kot 100 letih

 Slovenske katakombe odprli po več kot 100 letih

Na dan spomina na rajne so v Malečniku odprli prenovljene katakombe. Po več kot 100 letih je bila prvič v katakombah spet maša. Ko se bo zdravstveno stanje v državi izboljšalo, si bo katakombe ob ustreznih pogojih mogoče tudi osebno ogledati.

V Malečniku pri Mariboru se nahaja poseben prostor, ki odstira skrivnosti zgodovine. Ko vstopimo skozi poseben vhod na zunanji desni strani cerkve, kjer je napis Bog se smili kreš. verne duše vicah 1857 (Bog se usmili verne krščanske duše v vicah), nas na vrhu stopnišča pričaka starodaven kamnit nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spustimo do edinstvenih katakomb (grobnice ali kripte) v Sloveniji.

Leta 1730 jih je dal postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich (župnik v letih 1724-1759). Katakombe so dolge 12, široke pa 4 metre. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo.

Lepa je misel, da so trupla kristjanov v prvih časih pokopavali blizu božje hiše ali celo pod njo, v posebno za to določenih prostorih. V malečniških katakombah, ki se nahajajo skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, je na vseh štirih straneh kar 64 grobnih niš ali rak (iz besede rakev = krsta), od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali).

Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, in sicer z desne strani ob oltarju Sv. Janeza Nepomuka, kjer se še vidi prva stopnica na cerkvenem tlaku. Ker je cesar Jožef II. zapovedal vse kripte (grobnice), ki so imel vhod iz cerkve, zazidati, je dal malečniški župnik in častni kanonik Marko Glaser leta 1857 z mnogimi stroški in velikim trudom predreti debeli cerkveni zid in na zunanji strani cerkve iz barbarškega kamna sezidati prizidek ter vhod. Da gre za kamen iz župnije Sv. Barbara v Slov. goricah (Korena), potrjuje tudi dejstvo, da je tam že v tistem času bil kamnolom, imenovan tudi pruh, kjer so pridobivali humski kamen (litavski apnenec), s katerim so zaradi njegove obstojnosti gradili tudi ceste (humski kamen se imenuje zato, ker se nahaja v zaselku Hum v naselju Zimica).

V času prenove malečniških katakomb, ki je potekala ves mesec oktober, je bila poleg omenjenega narejena nova elektrifikacija, iz katakomb je bil odpeljan pesek, Marijin kamniti kip, ki je bil »obglavljen«, se je restavriral, saj se je nedalečvstran našla njena glava, prav tako pa se je v cerkvi nad katakombami po vzoru rimskih bazilik odprl kamnit pokrov in v odprtino namestila pohodna rozeta, tako da obiskovalec cerkve opazi, da je pod njo še en prostor, prav tako pa je možno iz katakomb pogledati proti cerkvenemu oboku. Na ta način se je omogočila tudi cirkulacija zraka, kar je za odpravo vlage bistvenega pomena.

Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velik osarij oziroma kostnica, katere stena je bila te dni postavljena povsem na novo po vzoru švicarskih katakomb, in pa skrivnostni rov, za katerega se še ni ugotovilo, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci.

Vir in fotografije: Župnija Malečnik, Škofija Maribor KLIK

 

Urednistvo

Sorodni članki