Na današnji dan pred 105 leti (1915) se je končala prva bitka na soški fronti. Točno mesec dni po uradnem vstopu Italije v prvo svetovno vojno in odprtju fronte z Avstro-Ogrsko, 23. junija 1915, je general Luigi grof Cadorna začel prvo veliko ofenzivo na soški fronti. Cilji italijanskih napadalcev so bili precej jasno zastavljeni: II. armada naj bi dosegla Mrzli vrh nad Tolminom, Plave ob Soči in utrdila pozicije severno od Gorice, III. armada pa naj bi napredovala proti Zagraju (Sagrado) in Tržiču (Monfalcone).

Pomembni boji so potekali pri Plaveh, kjer so Italijani neuspešno skušali osvojiti znamenito koto 383, saj je bila obrambna topniška premoč več kot očitna. Bolj severno, na Mrzlem vrhu so Italijani 1. julija 1915 brez posebnega uspeha skušali odvrniti avstro-ogrske enote. Logističnim težavam se je pridružil se močan dež, ki je vzpetine spremenil v široka blatna polja.

Edini del bojišča, kjer je italijanski vojski uspelo doseči nekaj vojaških uspehov, se je nahajal blizu sotočja Vipave in Soče, v okolici Zagraja (Sagrado). Italijansko topniško obstreljevanje, ki se je začelo 23. junija, je prisililo branilce, da so se umaknili do bojne črte v bližini vzpetine Monte Sei Busi in Debele Griže (Monte San Michele). Napadi na južnem delu bojišča, blizu Tržiča (Monfalcone), na koti 85 in 121, so spodleteli in povzročili hude izgube v italijanskih vrstah.

Dne 2. julija sta se v Červinjanu srečala general Cadorna in poveljnik III. armade general Emanuele Filiberto Duca D’Aosta. Na bojišče so potem poslali okrepitve, ki pa niso spremenile stanja na fronti. V naslednjih dneh so boji ponehali in 7. julija 1915 se je prva soška bitka zaključila. Za napadalce pravi polom, saj so osvojili zgolj par sto metrov na robu Krasa.

Ob tem so izgubili skoraj 15.000 vojakov, avstro-ogrski branilci pa skoraj 10.000. Toda šlo je zgolj za uvod v strašne in krvave boje ob Soči, ki so trajali še več kot dve leti, do jeseni 1917.