Poleti, med aprilom in septembrom 1916 je na Soški fronti kamenje zasulo kaverno, v kateri je bilo sedem avstro-ogrskih vojakov. Rešili so jih po treh dneh. Po ustnem izročilu je bilo to na Sabotinu. Med zasutimi je bil tudi Petar Mamić, rojen 1883 v vasi Lokvičići pri Imotskem na Hrvaškem. Mamić je preživel, a so ga zaradi izčrpanosti in pljučnice poslali v bolnišnico v zaledje. 27. oktobra 1916 je umrl v vojaški bolnišnici v Doboju (Bosna in Hercegovina). Služil je v 37. domobranskem polku . Le-ta polk, ki ga strokovna literatura pozna kot  LIR 37, je imel sedež v Dubrovniku, v rekovalescentnem oddelku. Kaj več ni znanega, zato se njegovi potomci priporočajo za vsako informacijo, povezano s sedmerico, ki je bila iz zasute kaverne rešena tretji dan (tino.mamic@gmail.com). Dosedanje poizvedovanje pri poznavalcih namreč ni obrodilo sadov.

Na Dunaju hranijo marsikaj

V dunajskem vojnem arhivu je eden njegovih najboljših poznavalcev, Slovenec Josef Jerko našei podatke o tem, da je bil Petar Mamić zdravljen v bolnišnici v Sisku. Strel v prst je namreč dobil že v prvih bojih med Avstrijo in Srbijo septembra 1914. Naslednje leto pa je bil zaradi izbruha nove fronte na zahodu njegov polk prestavljen na Soško fronto.V zagrebškem državnem arhivu (Hrvatski državni arhiv, HDA) smo našli njegovo ime med izgubami, ki so zabeležene v več debelih knjigah.
Petar Mamić je bil aprila 1916 zadnjič doma. Na obisku. Tisto leto je bilo za njegovo nosečo soprogo Ružo Nosić in štiri otroke (najstarejši Ljubo je imel 12 let, najmlajši Ante pa 2) zelo težko. Potem so v dobrem letu v hišo prišle tri smrti. Avgusta je umrl njen tast, Petrov oče. Potem je sledila novica o smrti moža. Oktobra 1917 pa je po nekaj mesecih umrl še njun najmlajši sin, ki se je rodil že po očetovi smrti januarja 1917. Od osmih rojenih otrok so preživeli samo trije.

Prekletstvo?

Kakšen je bil Petar na izgled, ne vemo. Stari so vedeli povedati, da je bil nižje postave, lep, temnolas in kodrolas. Njegovo dekle Matija Pezo je zanosila. A  njegov oče Ante Mamić poroke ni dovolil. Matija se je zato poročila z drugim. Novorojenček pa je umrl kmalu po rojstvu. Ta dogodek so vaščani omenjali, ko je Peter umrl v vojni. Vzrok za Petrovo smrt so videli v prekletstvu, ker je moral odsloviti dekle.

Iskanje groba

Petrov sin Ljubo Mamić (1904-1988) je vse življenje iskal očetov grob. Isto željo je imel tudi njegov vnuk Ivan Mamić (r. 1944), nekdanji poslanec v slovenskem parlamentu. Iskanje se je končalo poleti leta 2013, ko sta Petrov vnuk in pravnuk našla približno lokacijo groba na pokopališču v Doboju. Zgodba je v tem trenutku kratka, a prepričani smo, da bo prej ali slej dobila svoje nadaljevanje. Nenazadnje po vsem svetu najdemo že peto generacijo njegovih več kot 155 njegovih potomcev.

Ob stoletnici soške fronte je RTVS pripravila poseben portal, kjer so objavljali vse vrste zgodbe in spomine na fronto. Kar so ljudje poslali. Tudi tale članek smo poslali v objavo. Urednica Maja Kač se je za poslan prispevek zahvalila: “Spoštovani, najlepša hvala za posredovane fotografije in besedilo. Ker bi radi naš portal ohranjali zanimiv dlje časa, sicer objavljamo po en prispevek “iz vaših arhivov” na teden. Preden bomo vaš prispevek predstavili javnosti, pa vas bomo zagotovo obvestili.” A članka niso nikoli objavili. Mogoče pa ni bil zanimiv? Naj o tem presodijo bralci.

Petrova vnuk in pravnuk na pokopališču v Doboju, kjer je bil (pra)ded pokopan.
Petrovo ime v seznamu avstroogrskih izgub, ki ga hranijo v Zagrebu. Seznam je zelo dober vir, čeprav so novice bile objavljene s precejšno zakasnitvijo. Upati je, da bo ta seznam prej ali slej digitaliziran.
Dokument o Petrovem pokopu, ki ga hrani dunajski vojni arhiv.

DELITE