12. maj 1851: Stanko Vraz in ilirizem

 12. maj 1851: Stanko Vraz in ilirizem

24. maja 1851 je umrl Stanko Vraz, najvidnejši zagovornik ilirizma na Slovenskem. Po njem naj bi bilo vse višje slovstvo v ilirščini, nižje, kot na primer nabožne, šolske in poučne knjige, pa v slovenščini. Pri zavračanju takšnih stališč je imel najvidnejšo vlogo France Prešeren.

Ilirsko gibanje je bilo narodno preporodno gibanje pri Hrvatih v razdobju 1830 – 1850. Ime je dobilo po Ilirih, ker so bili takrat prepričani, da so Južni Slovani potomci Ilirov. Ilirsko gibanje si je prizadevalo zajeti vse Južne Slovane in jih kulturno ter politično združiti. Duhovna voditelja ilirskega gibanja sta bila Ljudevit Gaj in grof Janko Drašković. Svoj vrh je gibanje doseglo leta 1848, po uvedbi absolutizma v Avstro-Ogrski monarhiji leta 1850 pa je bilo gibanje prepovedano. Dokler je obstajalo, je budilo narodno zavest pri Hrvatih in pripravljalo ugoslovansko združitev.

Najpomembnejši hrvaški voditelj ilirskega gibanja je bil Ljudevit Gaj. Pisava je dobila ime po njem – gajica. Po končani abecedni vojni so jo začeli sprejemati tudi Slovenci. Prve tiske v gajici je priredil Andrej Smole. Janez Bleiweis jo je postopoma uvedel v Kmetijske in rokodelske novice. Leta 1848 je bila uradno priznana in tedaj se je tudi nehala uporabljati bohoričica. Gajica, lahko bi ji rekli tudi slovenica, ima 25 črk.

Deli z ostalimi

Peter Colnar

Sorodni članki