V Biserjanah se je rodil 12. maja 1872 teolog in najvplivnejši slovenski politik pred drugo svetovno vojno Anton Korošec. V državnem zboru je 30. maja prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinjenje vseh jugoslovanskih dežel habsburške monarhije v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Iz tega se je razvilo deklaracijsko gibanje, ki je oktobra 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov za vsa južnoslovanska ozemlja habsburške monarhije. Dr. Korošec je bil izvoljen za njegovega predsednika.

Narodni svet je 29. 10. 1918 oklical samostojno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V veliki politični krizi po atentatu na poslance Hrvaške seljaške stranke v jugoslovanski skupščini je Korošec kot človek kraljevega zaupanja sprejel predsedstvo vlade in skušal rešiti krizo po demokratični poti. Konec leta 1932 je v opoziciji sestavil Slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov narodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi bil izhodišče za Zedinjeno Slovenijo, privlačno za primorske in koroške Slovence. Zaradi tega so ga leta 1933 internirali, vendar je bil kasneje minister več resorjev v različnih vladah. Bal se je za usodo slovenskega naroda in skušal obdržati Jugoslavijo zunaj vojnega spopada. Konec leta 1940 je iznenada umrl v Beogradu.

DELITE