160 let odkar se je uradno končala državljanska vojna v ZDA

Danes mineva 160 let, odkar se je uradno končala ameriška državljanska vojna (1861-1865), imenovana tudi vojna med Severom in Jugom. V štirih letih bojevanja je umrlo okrog 600.000 vojakov. Vprašanje suženjstva je dolgo razvnemalo družbo in politiko v ZDA, saj so si stali nasproti interesi severnih industrijsko razvitih držav, kjer je bilo suženjstvo prepovedano, in južnih držav, kjer je ekonomija temeljila na velikih plantažah bombaža, na katerih so delali sužnji. Kriza se je poglabljala ob širjenju Združenih držav na zahod, čeprav so si v ameriškem parlamentu prizadevali, da bi ohranili poslansko ravnotežje med sužnjeposestniškimi in svobodnimi državami.

Ameriška kriza je zbujala pozornost tudi v slovenskih deželah tedanje Avstro-Ogrske. Leta 1853 sta izšla kar dva prevoda knjige Koča strica Toma, v Celovcu in v Ljubljani. Omenjeni roman ameriške pisateljice Harriet Beecher-Stowe je v ZDA kot knjiga izšel l. 1852 in je najpomembnejše literarno delo, ki je s stališča severnih držav obsojalo suženjski sistem na ameriškem jugu.

V tistem času še ni bilo masovnega izseljevanja naših rojakov na ameriško celino. Posamezni slovenski izseljenci so različno gledali na ameriško krizo. Radovljičan Anton Fister je od vsega začetka obsojal suženjski sistem ter podpiral Lincolna. Slovenski misijonar Franc Pirc je v tej vojni predvsem videl veliko nesrečo za ZDA, ki je prinašala le številne mrtve, ranjene, uničenje in draginjo. V pismih v domovino je rojake svaril pred preseljevanjem v Ameriko, da jih ameriške oblasti ne bi mobilizirale takoj po prihodu.

Tudi misijonar Friderik I. Baraga, takrat škof v severnem mestu Sault Ste. Marie, je videl v tej vojni predvsem nesrečo, toda hkrati je pokazal razumevanje za stališča Juga, kot je zapisal v pismu ob koncu leta 1863: “Sever hoče podjarmiti jug, ki pa se ne da podjarmiti, ker je preveč pogumen in se za svojo stvar bojuje z velikim navdušenjem.” Obsojal je tudi “trmastega Abrahama Lincolna”, ki ni pripravljen skleniti miru, dokler ne zmaga.

Ob koncu vojne je Baraga poročal na Dunaj: “Veliki upor je zadušen, uničujoča državljanska vojna je končana. In končno je nastal mir, ki smo si ga že štiri leta želeli. O samem suženjstvu se Baraga ni izjasnil.

Krvava ameriška državljanska vojna se je končala, priseljevanje pa se je do prve svetovne vojne neprestano povečevalo, tudi med Slovenci. A to je že druga zgodba.