250 let odkar je umrl jezuit Ferdinand Avguštin Hallerstein

Da se ne pozabi

Danes mineva 250 let, odkar je v Pekingu/Beijingu (Kitajska) umrl Ferdinand Avguštin Hallerstein, jezuit, astronom, matematik, diplomat, geograf in kartograf, sicer naše gore list (1774). Rodil se je 28. avgusta 1703 v Ljubljani, njegova ugledna plemiška rodbina je izhajala iz Mengša, kjer je mladi Avguštin preživljal svoje otroštvo.

Zasebnemu šolanju na domači graščini je sledilo izobraževanje na ljubljanski jezuitski gimnaziji. Leta 1721 je na Dunaju stopil v jezuitski red. Na Hallersteinovo pot v matematiko sta gotovo pomembno vplivala jezuitski matematik Johann Thullner in Avguštinov stric po materini strani Anton baron Erberg. Po koncu šolanja je poučeval v nižjih razredih v Celovcu in na Dunaju. Leta 1727 je na Dunaju podal tudi prošnjo za odhod v misijone.

Leta 1739 je kot mladi znanstvenik, deležen jezuitske vzgoje, z dobrim znanjem matematike in astronomije, pripotoval na Kitajsko ter se predal učenju kitajščine in kaligrafije. Mladi kitajski cesar Qianlong ga je povabil k sebi na dvor, kjer je postal vodja skupine astronomov. Leta 1746 je postal predstojnik kitajskega matematičnega kolegija. Deloval je tudi kot dvorni astronom, za zasluge so ga povzdignili v mandarina, to je bil naziv za uradnika v vladi, položaj je primerljiv z današnjim mestom ministra v vladi. Hallerstein je zapustil tudi številne naravoslovne in etnografske spise o takratni Kitajski in o tamkajšnjih družbenih razmerah. Njegova pisma sorodnikom na Kranjsko ter pisma in članki cerkvenim in znanstvenim organizacijam širom po svetu, pričajo o zelo bogatem in ogromnem opravljenem delu, posebno na področju astronomije.

V svojem času je veljal zaradi svojih odkritij in raziskovanja ter pisanja za enega največjih učenjakov na svetu.

Po njem se od poletja 2003 imenuje asteroid/planetoid “15071 Hallerstein”. Dne 24. januarja 1999 so ga odkrili astronomi iz observatorija Črni Vrh nad Idrijo.