Da se ne pozabi

Danes mineva 270 let, odkar se je v Zagorici pri Dolskem rodil baron Jurij Vega, slovenski matematik, fizik astronom, topničarski častnik in prostozidar. Izhajal je iz revne kmečke družine, v Ljubljani je obiskoval jezuitsko gimnazijo. Leta 1780 je začel služiti v topničarskih enotah avstrijske vojske, kmalu je začel tudi poučevati matematiko na topničarski šoli in pisati strokovne učbenike. Takrat je tudi spremenil svoj priimek Veha v Vega. Pozneje je služil na balkanskem bojišču proti Osmanom (Turkom) pod poveljstvom feldmaršala Laudona. Prav poveljevanje avstrijskega topniškega častnika J. Vege je pripomoglo k padcu beograjske trdnjave. Pozneje se je boril proti francoskim revolucionarjem.

Leta 1794 je v Leipzigu izšlo njegovo najpomembnejše delo “Zakladnica vseh logaritmov” (Thesaurus logarithmorum completus).

Prvi je izračunal število Pi (3,14) na 140 decimalnih števil, izračunal je tudi dneve praznovanj velike noči do leta 2000 in se zavzemal za uvedbo enotnega merskega sistema. S svojim delovanjem in življenjem, med drugim je bil član prostozidarske lože, si je nakopal številne sovražnike, ki so mu stregli po življenju.

Leta 1800 je prejel najvišje avstrijsko vojaško odlikovanje, Viteški križec reda Marije Terezije. Avgusta 1800 je dobil dedni baronski naslov (Freiherr) in pravico do lastnega grba.

V nikoli pojasnjenih okoliščinah je Jurij baron Vega umrl 26. septembra 1802 v Nussdorfu pri Dunaju. Po nekajdnevnem iskanju so njegovo truplo našli v Donavi, policijska preiskava pa je izključila možnost nesreče.

Po osamosvojitvi Slovenije se je njegov lik znašel na bankovcu za 50 tolarjev.