3. maj 1945: Razkosana Slovenija

 3. maj 1945: Razkosana Slovenija

Foto: (c) Sistory.si

3. 5. 1941 Razkosana Slovenija
Kraljevina Italija je priključila okupirano ozemlje Dravske banovine kot Ljubljansko pokrajino. Madžarska je okupirano ozemlje Dravske banovine (del Prekmurja ter občini Razkrižje in Štrigova) priključila z zakonom 16. decembra istočasno z drugimi okupiranimi jugoslovanskimi pokrajinami. Nemški okupator ozemlja, ki ga je zasedel v Sloveniji, formalnopravno ni anektiral, čeprav ga je sprva nameraval vključiti v nemški rajh. Kljub temu je imela njegova oblast na okupiranem ozemlju v praksi številne značilnosti dejanske priključitve, kot na primer podeljevanje državljanstva, vpoklic v vojsko in uvajanje nemške zakonodaje.

Ljubljanska pokrajina

V nasprotju z mednarodnim vojnim pravom, ki ne dovoljuje aneksije v vojni zasedenega ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe, so 3. maja 1945 celotno ozemlje tako imenovane Ljubljanske pokrajine priključili h Kraljevini Italiji. Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je izdal ukaz – zakon o priključitvi Ljubljanske pokrajine h Kraljevini Italiji. V njem je določil, da se zasedeno slovensko ozemlje oblikuje v Ljubljansko pokrajino (Provincia di Lubiana) in priključi h Kraljevini Italiji.
Napovedal je, da bo imela pokrajina ≫glede na svoje strnjeno slovensko prebivalstvo avtonomen ustroj, upoštevajoč etnične značilnosti prebivalstva, zemljepisno lego ozemlja in posebne krajevne potrebe.≪ Upravljal jo bo visoki komisar, ki mu bo v pomoč sosvet 14 predstavnikov, izbranih iz ≫produktivnih≪ skupin slovenskega prebivalstva. Za Slovence vojaška služba ne bo obvezna, za osnovni pouk pa bo obvezna slovenščina, v srednjih in višjih šolah se bo fakultativno poučevala italijanščina, vse uradne odredbe se bodo izdajale v obeh jezikih.
Ta ukaz – zakon so po predpisih o italijanski zakonodaji aprila 1943 razglasili za zakon. Predvidenega statuta pa niso nikdar izdali kot tudi ne zakona o državljanstvu prebivalcev pokrajine. Visoki komisar je poslal dotedanji civilni komisar Emilio Grazioli, ki je to dolžnost opravljal do junija 1943, ko ga je za nekaj mesecev nasledil Giuseppe Lombrassa, tega pa avgusta istega leta general Ricardo Moizo.

Deli z ostalimi

Peter Colnar

Sorodni članki